Društvo za ohranjanje naravne dedeiščine Slovenije vas v okviru cikla predavanj Narava kot vrednota vabi na predavanje z naslovom Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja – PoLJUBA.
Največji naravovarstveni projekt, ki se je doslej odvil na območju Ljubljanskega barja, se je zaključil lani jeseni. Predstavili vam bomo nekatere naše najbolj ogrožene vrste in ukrepe, s katerimi smo pristopili k njihovemu varstvu.
Predavanje bo potekalo v sredo, 14. februarja 2024 ob 18. uri v Hostlu Celica (Metelkova 8, Ljubljana).
Mokrišča predstavljajo enega najbolj ogroženih življenjskih prostorov na Zemlji. Izginjajo kar trikrat hitreje kot gozdovi in od leta 1700 do danes jih je izginilo že več kot 80%. Razlog za hitro izginjaje mokrišč se skriva predvsem v nerazumevanju mokrišč za človeka in naravo. Zdrava mokrišča predstavljajo zibelko biotske pestrosti, vir pitne vode in hrane ter so izjemnega pomena za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje na podnebne spremembe ter za zdravje in dobro počutje ljudi.
Pridružite se prizadevanjem za ohranjanje mokrišč in njihovo trajnostno upravljanje. S skupnimi močmi lahko prispevamo k ohranitvi teh dragocenih ekosistemov in življenjski povezanosti mokrišč in ljudi za sedanje in za prihodnje generacije.
Ena takih je tudi naravna vrednota Jezero pri Podpeči. Podpeško jezero je poznano in dobro obiskano. Direktor Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje, Janez Kastelic, in župan Občine Brezovica, Metod Ropret, sta si bila edina, da morata tako občina kot park poskrbeti za ohranjanje te dragocene naravne vrednote. Občina Brezovica je zato že pred leti odkupila zemljišča, kjer leži jezero, in tudi nekatere travnike ob jezeru ter poskrbela za ureditev parkirišča pri gasilskem domu. Krajevna skupnost Jezero-Podpeč je poskrbela tudi za ureditev in označitev dostopne pešpoti do jezera. O pomenu naravne vrednote in hkrati naravnega spomenika Jezero pri Podpeči sporočata tudi informativna in obvestilna tabla ob samem jezeru.
Veseli smo, da so tudi v Pošti Slovenije prepoznali pomen Podpeškega jezera in mu zato posvetili priložnostno znamko, vrednotnico. Pregledali smo nabor priložnostnih znamk Pošte Slovenije na temo Ljubljanskega barja in našteli smo jih kar 50. Večji del teh znamk smo izdali v knjižici Ljubljansko barje na znamkah. Podpredsednik Filatelistične zveze Slovenije, Igor Pirc, nam je predstavil postopek izbire tematik za nove priložnostne znamke in celotno serijo znamk, ki so izšle na dan 26. 1. 2024. Na Ljubljanskem barju imamo res bogato zakladnico naravne in kulturne dediščine, tako bomo z veseljem podali kakšen predlog za novo vrednotnico tudi mi.
Slikovito predstavitev Podpeškega jezera so nam na risbah predstavili učenci Podružnične šole Jezero. Za kulturno obarvanost petkove prireditve pa so s plesom in pesmijo poskrbeli učenci podružnične šole Notranje Gorice. Vsem sodelujočim na prireditvi se iskreno zahvaljujemo, da ste nam pomagali prebujati vrednote vode.
Družba Petrol je 18. januarja na južni ljubljanski obvoznici uradno odprla prodajni mesti Barje – sever in jug. S tem je obeležila poseben mejnik v skoraj 80-letnici obstoja energetske družbe. Prodajni mesti sta bili zgrajeni v petih mesecih, po vseh najsodobnejših, energetsko učinkovitih ter okolju prijaznih smernicah. Uradno odprtje je bilo obenem tudi priložnost za spodbujanje družbene odgovornosti in zahvalo skupnosti, v kateri bosta prodajni mesti delovali. Ob tej priložnosti so v skladu z vrednotami skupine Petrol Javnemu zavodu Krajinski park Ljubljansko barje namenili finančno podporo za obnovo življenjskih prostorov plavčka (Rana arvalis) na Ljubljanskem barju.
Plavček je vrsta dvoživke, ki je bila najdena na Ljubljanskem barju šele 2010. Po prvih raziskavah je postalo jasno, da je populacija zelo majhna in zaradi tega kritično ogrožena. V Krajinskem parku Ljubljansko barje nameravamo izboljšati življenjsko okolje plavčka. S tem namenom bomo obnovili njegova mrestišča. Poleg tega bomo območje, kjer vrsto najdemo, opremili z opozorilnimi tablami, ki bodo radovedneže odvračale od motenja živali na mrestiščih. Obiskovalci in naravoslovni fotografi, ki jih tja privablja atraktiven razgled na modre žabe, imajo namreč številne negativne vplive na njihovo populacijo.
Pred predstavitvijo znamke bo projekcija krajšega dokumentarnega filma o Ljubljanskem barju, Pozabljenje in zamolčane vrednote vode ustvarjalca Mateja Vraniča. Pevsko in plesno bodo prireditev obarvali prvošolci Podružnične šole Notranje Gorice. Za sodelovanje z likovnimi predstavitvami Podpeškega jezera se zahvaljujemo učencem in mentorjem Podružnične šole Jezero.
Vstop na prireditev je prost. Zaradi lažje organizacije prireditve bomo veseli vaše prijave na info@ljubljanskobarje.si.
Na prireditev se je mogoče pripeljati z mestnim avtobusom 6b ali vlakom (nadomestni avtobus na relaciji Ljubljana -Brezovica), ki krene iz Ljubljane ob 10.15 uri in prispe na železniško postajo Notranje Gorice ob 10.47 uri. Odhod vlaka iz Notranjih Goric proti Ljubljani pa je ob 12.15 uri ali 15.10 uri. Za tiste, ki boste prišli z avtomobilom, pa sporočamo, da so parkirna mesta tik ob dvorani in na bližnjem parkirišču pri končni avtobusni postaji 6b.
V Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje smo se nedavno razveselili nove pridobitve, naprave za uničevanje tujerodnih invazivnih rastlin, imenovane RootWave Pro. Ta s pomočjo električnega toka povzroči segrevanje in uničenje izbrane rastline, vključno z njenimi podzemnimi deli. Rastlin in živali, ki se nahajajo v njeni okolici, pri tem ne poškoduje. Pri večjih rastlinah z bogatim koreninskim sistemom je potrebno za doseganje popolne odstranitve postopek večkrat ponoviti.
Z novo napravo bomo kot prvi v Sloveniji in v zgled drugim organizacijam in deležnikom na zavarovanem območju na sonaraven način preprečevali in obvladovali širjenje tujerodnih vrst dresnika, med katerimi je najbolj poznan japonski dresnik. V Sloveniji sta sicer prisotni še dve podobni vrsti, sahalinski in češki dresnik.
Japonski dresnik je uvrščen med 100 najbolj invazivnih rastlin sveta. Votla stebla vsako leto poženejo iz podzemnih korenik dva do tri metre visoko. Jeseni nadzemni deli odmrejo, medtem ko podzemne korenike, ki lahko segajo tudi več metrov v globino, uspešno prezimijo. Ker se koščki korenik in spodnji deli stebel uspešno ukoreninjajo, se rastlina zelo uspešno širi. Dresnik najpogosteje obrašča brežine rek in potokov, njegove goste sestoje pa lahko opazimo tudi vzdolž cestnih robov, železniških nasipov in ob robu gozda. Njegovo odstranjevanje je težavno in dolgotrajno. Mlade rastline in manjše sestoje lahko izkopljemo s podzemnimi deli vred. Razrast velikih sestojev običajno omejujemo z redno košnjo. Uporaba herbicidov lahko pripomore k omejevanju japonskega dresnika, a je zaradi njegove razširjenosti ob vodotokih omejena.
Na Ljubljanskem barju se soočamo s prisotnostjo številnih invazivnih tujerodnih vrst. Obnova površin, na katerih se razraščajo, terja veliko znanja in vztrajnosti. Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje je kot upravljavec zavarovanega območja v zadnjih letih v upravljanje pridobil približno 200 ha zemljišč, ki za svoje vzdrževanje in izboljšanje habitatov na njih terjajo raznolike pristope. Veselimo se pomladi, ko bomo lahko novo orodje uporabili tudi v praksi. Hkrati naprošamo vse obiskovalce in lokalne prebivalce Ljubljanskega barja, da na zemljiščih, kjer bo potekalo odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin, upoštevajo opozorilne oznake in tako poskrbijo za svojo varnost.
Naprava s pomočjo električnega toka povzroči segrevanje in uničenje rastline, vključno z njenimi podzemnimi deli. Foto Ana Tratnik
Japonski dresnik je izmed 100 najbolj invazivnih rastlinskih vrst na svetu. Njena domovina je vzhodna Azija. Foto Petra Hladnik
20. decembra je v okviru projekta LIFE URCA PROEMYS potekala predstavitev Celostnega načrta upravljanja z močvirsko sklednico, ki smo ga skupaj z italijanskimi ter slovenskimi partnerji pripravili tekom leta. Na dogodku, ki je potekal hibridno, so bili predstavljeni posamezni sklopi Celostnega načrta upravljanja, mi pa smo predstavili aktivnosti za ohranjanje močvirske sklednice, ki jih izvajamo v Sloveniji. Udeležence je nagovoril tudi predstavnik slovenskega Ministrstva za naravne vire in prostor, ki projekt sofinancira.
Ob izteku leta 2023 vam ponujamo pregled glavnih izvedenih aktivnosti v Krajinskem parku Ljubljansko barje:
Ohranjanje mokrišč
V Naravnem rezervatu Draga pri Igu smo izvedli interventno sanacijo jezu na Srednjem ribniku, sečnjo lesnih vrst iz vseh vodnih objektov in pridobili geodetski posnetek vseh ribnikov in geomehansko študijo vodnih objektov. S pomočjo daljinskega sledenja velikega škurha, opremljenega z GPS oddajnikom, smo dobili nov set podatkov, katere travnike vrsta uporablja na območju KPLB.
Na nekaterih zemljiščih v upravljanju KPLB smo pričeli z renaturacijo travniških površin. S pomočjo zunanjih strokovnjakov smo določili zemljišča, kjer se še pojavljajo ostanki travnikov s prevladujočo stožko in nizkega barja. Podatki nam bodo služili pri načrtovanju ukrepov v novem kohezijskem projektu.
Omejevanje invazivnih tujerodnih vrst Izvedli smo popis tujerodnih rakov na izbranih območji znotraj KPLB in odstranjevali železovo nedotiko iz območja Naravnega rezervata Draga pri Igu in delu Rakove jelše ter odstranjevali invazivke iz zemljišč, ki jih ima JZ KPLB v upravljanju. Koordinirali smo izvedbo odstranjevanja pižmovk in nutrij iz nelovnih površin na območju KPLB. Izvedli smo elektro izlov rib iz nekaterih naših mlak, pregledali del Ljubljanice na prisotnost kanadske in zahodne račje zeli. Pripravili komunikacijsko strategijo za invazivne tujerodne vrste in zbirali informacije o prisotnosti ITV na območju KPLB.
Ohranjanje močvirske sklednice
Izvedli smo predhodni monitoring populacije močvirske skledice, zaščitili najdena gnezda močvirskih sklednic in izlavljali okrasne gizdavke. Sodelovali smo pri pripravi Celostnega načrta upravljanja ter ozaveščali o močvirski sklednici in invazivnih tujerodnih želvah. Izdali smo zloženko o močvirski sklednici.
