V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.
“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.
Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.
V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.
Splošne informacije Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.
Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.
Na Ljubljanskem barju bomo do leta 2029 na skoraj 294 hektarih celovito obnavljali in izboljševali travniške, barjanske in vodne habitate ter življenjske prostore 14 ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Eden največjih posegov projekta ŽivoLjuB bo obnova vodnih objektov v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu, kjer so se dela že začela. Skupna vrednost projekta znaša 8.839.251,23 evra.
»Ljubljansko barje je izjemen preplet življenjskih okolij, vendar so se številni njegovi habitati v zadnjih desetletjih skrčili ali poslabšali. Veseli me, da s kohezijskimi sredstvi v projektu ŽivoLjuB prehajamo od načrtov k obsežnim ukrepom na terenu – od obnove mokrotnih travnikov do vodnih habitatov,« je povedal Janez Kastelic, direktor Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje, ki vodi projekt. Poudarja, da varstvo narave ni pomembno le zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti, temveč tudi zaradi človeka: »Le zdravi in odporni ekosistemi lahko dolgoročno zagotavljajo ključne ekosistemske storitve, kot so čista voda, uravnavanje poplav, rodovitnost tal in blaženje podnebnih sprememb.«
Prvi ukrepi na terenu že dajejo rezultate
»Jedro projekta je obnova življenjskih prostorov – mokrotnih travnikov, barij in vodnih habitatov –, z izboljšanjem njihovega stanja pa dolgoročno pomagamo tudi vrstam, ki so od njih odvisne. Ukrepi bodo zato segali od prilagojene košnje, opuščanja gnojenja, odstranjevanja lesne zarasti in invazivnih tujerodnih rastlin do izboljševanja vodnih razmer in vračanja avtohtonih rastlin. Ob tem bomo izvajali tudi konkretne ukrepe za posamezne ogrožene vrste: za hribskega urha bomo denimo vzpostavljali majhna mrestišča, vidri uredili suhe brežine pod mostovi, za repaljščico pa puščali nepokošene pasove. Na osmih travnikih smo ji že namestili umetne preže, velikemu skoviku pa je na voljo že 55 novih gnezdilnic – v osmih je bila gnezditev že uspešna,« je povedala Petra Hladnik iz JZ KPLB.
Nameščenih je bilo 55 gnezdilnic za velikega skovika. V 8 od njih je bila gnezditev že uspešna.
Vseh 14 ciljnih vrst projekta je ogroženih, pri nekaterih pa je stanje še posebej resno. Med njimi je barjanski okarček, eden najbolj ogroženih dnevnih metuljev v Evropi, katerega življenjski prostor na Ljubljanskem barju se je močno skrčil. Osebke vzgajajo v nadzorovanem okolju in jih doseljujejo v dve obstoječi, med seboj nepovezani lokalni populaciji. V prvem letu projekta so v gojilnici že vzgojili in v naravo izpustili 436 barjanskih okarčkov.
V gojilnici smo v prvem letu vzgojili 436 barjanskih okarčkov, ki smo jih izpustili v naravo.
Pri projektu ima pomembno vlogo tudi partner projekta Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). »Travniške ptice so dober pokazatelj stanja krajine. V Evropi se je njihova številčnost v manj kot 50 letih zmanjšala za kar 60 odstotkov,« je povedal direktor Tilen Basle. »Že nekaj tednov razlike v času košnje, nepokošeni pasovi in dovolj mirna gnezdišča lahko bistveno povečajo možnosti za uspešno gnezdenje. Na DOPPS že dolgo upravljamo Naravni rezervat Iški morost, v projektu ŽivoLjuB bomo to delo lahko še nadgradili – ne le z ukrepi za posamezne vrste, kot so kosec, priba, repaljščica, prepelica ali veliki skovik, ampak predvsem z obnovo njihovih življenjskih prostorov. Brez kakovostnih, dovolj velikih in ustrezno upravljanih travnikov dolgoročnega izboljšanja stanja teh vrst ne more biti,« dodaja Basle.
Ukrepi bodo zato segali od prilagojene košnje, opuščanja gnojenja, odstranjevanja lesne zarasti in invazivnih tujerodnih rastlin do izboljševanja vodnih razmer in vračanja avtohtonih rastlin.
Ribniki v dolini Drage: celovita obnova na občutljivem območju
Posebej zahteven del projekta je obnova Ribnikov v dolini Drage. Če bo na voljo dovolj sredstev, bodo do leta 2029 postopoma obnovili 10 umetnih ribnikov. Ribniki, ki so nastali že v 18. stoletju, so danes naravna vrednota državnega pomena in izjemno bogat življenjski prostor. O tem priča že popis Bioblitz – leta 2017 so strokovnjaki v samo 24 urah našteli 1.588 vrst rastlin, živali in gliv, med njimi 206 vrst z rdečega seznama ogroženih vrst in 144 zavarovanih vrst.
»Ribniki v Dragi so za občino Ig pomemben in prepoznaven prostor, ki je blizu tako domačinom kot obiskovalcem. Obnova je velika, zahtevna in težko pričakovana. Veselimo se tudi obnove Koščeve učne poti ter drugih naravovarstvenih ukrepov, ki jih bodo izvajali v okviru projekta ŽivoLjuB in ohranjali barje kot prostor narave, učenja in doživljanja,« je povedala Maja Zupančič z Občine Ig.
Posamezne ribnike bomo postopoma izpraznili, sanirali nasipe ter obnovili vodne objekte. Dela bodo potekala po fazah in največ na dveh ribnikih hkrati, da bo vpliv na naravo čim manjši. Obnova bo zagotovila stabilnejši vodni režim ter boljše življenjske pogoje za dvoživke, močvirsko sklednico in druge vodne organizme ter navadnega koščaka, ki živi v potoku Draščica. V času trajanja gradbenih del bo gibanje obiskovalcev ob posameznih ribnikih začasno omejeno glede na potek faze prenove.
Novih 109 hektarjev zemljišč za dolgoročno varstvo narave
Projekt vključuje tudi odkup 109 hektarjev naravovarstveno pomembnih zemljišč. Na skupno 176 hektarih bodo izvedeni ukrepi izboljšanja in obnove, na dodatnih površinah pa ukrepi ohranjanja.
»Ljubljansko barje je edinstven naravni prostor na robu glavnega mesta in je izjemnega pomena za celotno Ljubljansko urbano regijo. Projekt ŽivoLjuB dokazuje, kako lahko z evropskimi in nacionalnimi sredstvi, povezani v odlično partnerstvo, ustvarjamo trajne pozitivne spremembe v prostoru,« je poudarila mag. Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR.
ŽivoLjuB bo naravo približal tudi obiskovalcem. Obnovljena bo Koščeva učna pot v Naravnem rezervatu Iški morost z učno-doživljajskimi tablicami in novo opazovalnico za ptice, Pot med jelšami pa bo nadgrajena z novimi interpretacijskimi vsebinami ter podaljšana za 3 kilometre do Vodovodnega mostu čez Ljubljanico.
Skupna vrednost projekta ŽivoLjuB znaša 8,8 milijona evrov. Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj prispeva 3,5 milijona evrov, Republika Slovenija pa 5,3 milijona evrov.
Krajevna skupnost Brezovica v sodelovanju z OŠ Brezovica, PGD Brezovica, podjetjem Hotenjka in Krajinskim parkom Ljubljansko barje vabi na otvoritev učilnice na prostem Stara šterka. Po otvoritvi sledi pogostitev in zanimive delavnice v izvedbi OŠ Brezovica, PGD Brezovica, podjetje Hotenjka in Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje.
Prireditev bo potekala med 14.00 in 16.00 v bližini naslova Za grabnom 34, Brezovica.
Krajevna skupnost Brezovica dobiva novo urejeno javno površino.
Obveščamo vas, da bo na delu Poti med jelšami (od informacijske točke o močvirski sklednici do informacijske točke o hribskem urhu) v mesecu oktobru potekala vzdrževalna dela.
V času vzdrževalnih del je gibanje na tem delu poti omejeno, zato vas prosimo za razumevanje.
Za podrobnejše informacije nas lahko pokličete na 08 2052 350 ali nam pišete na info@ljubljanskobarje.si.
Vabimo vas, da odkrijete, koliko življenja se skriva na travnikih in v vodah Ljubljanskega barja ter izveste več o barjanskem okarčku, hribskem urhu, močvirski sklednici, koscu in drugih zanimivih ogroženih živalskih in rastlinskih vrstah, ki so tam našle svoj dom.
Predstavili bomo zgodbe in rezultate projekta PoLJUBA, v okviru katerega smo z dobro usmerjenimi ukrepi obnovili mokrotne travnike, uredili vodne habitate in interpretacijsko Pot med jelšami, ter s tem ohraniti nekatere najbolj ogrožene vrste Ljubljanskega barja tako za nas kot tudi za prihodnje generacije.
Projekt se je uvrstil med najboljše projekte v okviru nacionalne kampanje EU projekt, moj projekt.
KDAJ: sreda, 14. oktober 2026, od 10.00 do 15.00 KJE:Park Jama v Notranjih Goricah, Podpeška cesta 380
Za obiskovalce smo pripravili pester program:
predvajanje dokumentarnega filma Pozabljene in zamolčane vrednote vode in predstavitev rezultatov naravovarstvenih aktivnosti v okviru projekta PoLJUBA,
ustvarjalne in poučne delavnice za otroke,
priložnost za pogovor s predstavniki Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje, ki bodo predstavili svoje delo, aktivnosti za ohranjanje narave ter pomen mokrišč za človeka.
Vstop je prost. Dogodek poteka v okviru nacionalne kampanje EU projekt, moj projekt, namenjene predstavitvi uspešnih projektov, sofinanciranih z evropskimi sredstvi.
V torek 20. oktobra 2026, med 17.00 in 20.00 vabljeni v Dom kulture na Igu (Gasilska ulica 39, 1292 Ig) na
PREDSTAVITEV OMEJITEV KMETOVANJA NA LJUBLJANSKEM BARJU (2. sklop)
Program prireditve:
17.00 – 18.30 Predstavitve omejitev kmetovanja na Ljubljanskem barju (program predstavitev si lahko ogledate tu)
18.30 – 19.00 Odmor
19.00 – 20.00 Odgovori na vprašanja udeležencev
Z predstavitvijo želimo doseči večjo seznanjenost kmetov na Ljubljanskem barju z:
omejitvami kmetovanja na Ljubljanskem barju kot jih določa zakonodaja s področja voda, gozdarstva, lovstva, ribištva in kulture
ključnimi pravnimi podlagami, ki določajo omenjene omejitve
organizacijami, ki določajo omenjene omejitve, ter organizacijami, na katere se lahko kmetje obrnejo, če imajo kakšna vprašanja v zvezi z omejitvami.
Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Direkcijo RS za vode, Zavodom za gozdove Slovenije, Ministrstvom za kmetijstvo, Ministrstvom za kulturo in Zavodom za varstvo kulturne dediščine.
Pomemben korak pri obnovi Naravnega rezervata Ribniki v dolini Drage pri Igu je za nami. 8. septembra 2026 smo v Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje podpisali pogodbeni sporazum za izvedbo del v okviru obnove vodnih objektov v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu. Sporazum sta podpisala direktor Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje, Janez Kastelic, in generalni direktor podjetja Hidrotehnik Vodnogospodarsko podjetje, d. o. o., Boštjan Rigler, ki bo izvedlo predvidena gradbena dela.
Obnova bo potekala v dveh sklopih in bo zajela Veliki ribnik s plitvino in Lovsko mlako ter ribnik Špilgut. Skupna vrednost pogodbenih del znaša 1.471.626,15 evra z DDV.
V prihodnjih mesecih bodo tako stekla prva konkretna dela na vodnih objektih. Urejeni vodni objekti, ki bodo zagotavljali primeren in stabilen vodostaj, bodo pomembno prispevali tudi k uresničevanju varstvenih ciljev projekta ŽivoLjuB. Z obnovo ribnikov bomo izboljšali stanje habitatnega tipa naravnih evtrofnih jezer z vodno vegetacijo ter življenjske razmere za velikega pupka in navadnega koščaka. Ukrepi bodo ugodno vplivali tudi na številne druge vodne organizme, hkrati pa bodo prispevali k zmanjševanju številčnosti tujerodnih vrst rib.
Dela se bodo začela septembra 2026, v času njihove izvedbe pa se bo lahko zgodilo, da bo gibanje po posameznih delih rezervata omejeno.
Spoštovani obiskovalci naravnega rezervata Ribniki v Dolini Drage pri Igu
Obveščamo vas, da bo na območju naravnega rezervata v letih od 2026 do 2029 potekala celotna obnova nasipov ribnikov, z namenom zagotavljanja varnosti in funkcionalnosti objektov ter ohranjanja biotske pestrosti območja.
Obnova posameznih ribnikov bo predvidoma potekala v obdobju od 15. avgusta do 15. marca.
V času vzdrževalnih del je gibanje v naravnem rezervatu omejeno, zato vas prosimo za razumevanje.
Za podrobnejše informacije nas lahko pokličete na 08 2010 233 ali nam pišete na info@ljubljanskobarje.si.
7. 8. 2026: Sporočamo vam, da je poziv o oddaji biomase ZAKLJUČEN, saj so vse bale oddane.
Na podlagi prvega in drugega odstavka 13. člena Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 55/09) izdajamo poziv o oddaji biomase.
Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje upravlja s travniki na Ljubljanskem barju.
Pri upravljanju s travišči pridela večjo količino biomase. Zaradi kasnejše/pozne košnje je večina biomase primarno primerna za nastilj.
• Vrsta in količina: cca. 800 okroglih bal
• Leto pridelave: 2026
