10 let od vpisa “Prazgodovinskih kolišč okoli Alp” na UNESCO seznam svetovne dediščine

V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.

“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.

Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.

V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.

Splošne informacije
Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.

 

Slovenija

[Fotografija: koliščarski ostanki na Špici, Ljubljana © City Museum of Ljubljana, MGML, G.Babič]

Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.

Avstrija

[Fotografija: Raziskovalni potop na kolišču v jezeru Keutschacher, Koroška © Kuratorium Pfahlbauten]
Pet od 111 območij iz enote svetovne dediščine “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” se nahaja v Avstriji. Štiri območja so v Zgornji Avstrij, v jezerih Attersee in Mondsee, eno območje pa v jezeru Keutschacher na Koroškem. Težko je oceniti celotno število vseh jezerskih kolišč v Avstriji, saj nekatera morda še nikoli niso bila odkrita, medtem ko so druga že za vedno izginila. Trenutno je poznanih 27 znanstveno raziskanih najdbišč, večina jih pripada kulturi okoli jezera Mondsee iz 4. tisočletja pr. Kr.  Najmlajša najdišča spadajo v obdobje 500 pr. Kr. Največja gostota naselbin je na zahodni obali jezera Attersee. Zanimivo je, da kolišča na jezeru Keutschacher niso bila zgrajena na obali, ampak v nizki vodi sredi jezera. Njihove ostanke je odkril Ferdinand Hochstetter, prvi upravitelj Naravoslovnega muzeja na Dunaju, leta 1864. Temu gre zahvala, da je muzej v svoje zbirke in razstave lahko vključil nekaj redkih in pomembnih koliščarskih najdb. Avstrijska območja, ki so del transnacionalnih enote UNESCO kolišč upravlja Zavod za ohranjanje kolišč, ki ga je ustanovila Republika Avstrija in federativni deželi Zgornja Avstrija in Koroška.

Francija

[Fotografija : Jezero Chalain (Jura). Dokumentiranje neolitskih vlečnih sani © Centre de recherche archéologique de la vallée de l’Ain / P. Pétrequin]
Enajst kolišč vpisanih na seznam svetovne dediščine se nahaja v francski Juri, Savoji in Visoki Savoji, v jezerih Chalain, Clairvaux, Aiguebelette, Bourget, Léman in Annecy. Najstarejše vasi so iz obdobja srednjega neolitika, pred 6000 leti, najmlajša kolišča pa so bila opuščena na prehodu iz bronaste v železno dobo, pred 2700 leti, ko so se v obdobju hladnejše klime in povečanih padavin dvignili nivoji jezerskih gladin in je preplavilo koliščarske naselbine. Pod predsedstvom prefekta regije Auvergne-Rhône-Alpes, država, lokalni upravljalci, različne inštitucije in društva skupaj zagotavljajo zaščito kolišč in ohranjanje njihove izjemne univerzalne vrednosti. Vpis v UNESCO je tudi način kako kolišča in arheološke raziskave približati čim večjemu številu ljudi. Številne začasne razstave, na primer v Nacionalnem Muzeju Arheologije v Saint-Germain-en-Laye, in v muzejih v Lons-le-Saunier (Jura), in v Annecy (Visoka Savoja), predstavljajo izsledke dosedanjih arheoloških raziskav. Prva monografija posvečena koliščem iz Savoje in Visoke Savoje izide konec junija 2021, v izdaji Direction Régionale des Affaires Culturelles d’Auvergne-Rhône-Alpes.

Nemčija

[Fotografija: divja jabolka, starost pribl. 5700 let, Alleshausen-Grundwiesen (Biberach) © Landesamt für Denkmalpflege im RP Stuttgart, U. Maier]
18 vpisanih območij se nahaja v Nemčiji, med zahodno obalo Bodenskega jezera v deželi Baden-Württemberg in obalo jezera Starnberger na Bavarskem. Ta kolišča predstavljajo pomemben del serijskega in transnacionalnega vpisa svetovne dediščine “Prazgodovinska kolišča okoli Alp”. Vzdolž obale Bodenskega jezera se nahaja devet vpisanih območij, šest pa se jih nahaja ob manjših jezerih in v mokriščih Zgornje Švabske. Tri območja na Bavarskem se nahajajo severovzhodno od Landsberg am Lech in na otoku Roseninsel na jezeru Starnberger. Nemški State Monuments Office v Stuttgartu organizira razstavo “Piles, Walls and Cacti” s poudarkom na arheologiji mokrih tal in svetovni dediščini, ki bo na ogled v Garden Fair v mestu Überlingen do 17. oktobra 2021. Druga razstava je v mestu Bad Buchau, v muzeju Federsee Museum z naslovom “Knotted und Sewn Up: Grasses, Bast and Bark – Jacks-of-All-Trades of the Stone Age” in predstavlja nova odkritja na področju arheologije tkanin. Na ogled bo do 24. oktobra 2021. Na Dan svetovne dediščine, 3. julija, bo na sprehajalni poti na otoku Roseninsel organiziran pester in zanimiv program, kjer bodo sodelovali podvodni arheologi, ki bodo predstavljali svojo opremo in kako se raziskuje pod vodo. 23. julija se bo v mestu Pestnecker ponovno odprla kamenodobna vas, s prenovljeno razstavo v paviljonu za obiskovalce, novimi informacijami ter zabavnimi aktivnostmi za vse starosti v zunanjem delu. Poleg tega je obiska vreden tudi kulinarični blog www.palafitfood.com, z novimi tedenskimi vpogledi v lonce in posode kamenodobnih in bronastodobnih kuharjev. Za več navdiha in recepte, pa tudi za informacije o mesečnem kuharskem izzivu, si oglejte Instagram profil @palafitfood.

Italija

[Fotografija: Parco Archeo Natura Fiavé © Soprintendenza per i beni culturali – Trento]
19 UNESCO območij svetovne dediščine kolišč se nahaja v petih italijanskih regijah: deset v Lombardiji, štiri v Benečiji, dve v Piemontu, eno v Furlaniji-Julijski krajini in dve na Južnem Tirolskem. Koliščarski fenomen se razteza med predalpskimi jezeri na severu do padske nižine na jugu. Večina koliščarskih naselbin se nahaja v bližini Gardskega jezera in jezera Varese. Do sedaj najstarejši znani ostanki segajo v zgodnji neolitik, približno 5000 pr. Kr. Med zgodnjo in srednjo bronasto dobo je bilo koliščarsko naseljevanje v porastu. Proti koncu 2. tisočletja pr. Kr koliščarske naselbine v tem delu izginejo. Arheološka izkopavanja so razkrila številne predmete iz brona, rogovja, živalskih kosti, kamna in veliko lončevine. Zaradi izjemnih pogojev, so se ohranile tudi organske najdbe kot je les in tkanine. Visok nivo tehnološkega razvoja koliščarjev v bronasti dobi je postavil temelje za nadaljni kultrni razvoj celotnega območja. Med praznovanjem 10. obletnice vpisa v letu 2021 se bodo odvili številni dogodki: razstave v Benetkah, Brescii, Torinu, ter v mestih Varese, Gavardo, Manerba in Desenzano, koncerti v Polpenazze del Garda, znanstveni sejem v mestu Varese, izobraževalni in izkustveni projekti, eksperimentalna arheologija in otvoritev Archeo-Park Palafitte v mestu Fiavè.

Švica

[Fotografija: pozno bronastodobno najdišče Bevaix, jezero Neuchâtel © Laténium, F. Langenegger]
56 UNESCO koliščarskih območij se nahaja v Švici. Najdemo jih okoli dveh velikih jezer, Ženevskega in Bodenskega, kot tudi na mokriščih, barjih in na obalah manjših jezer vzhodne in severo-zahodne Švice, ter na osrednji švicarski planoti. Tu se je tudi začela “koliščarska mrzlica”, ki se je nato razširila na celotno alpsko regijo. Najdišča kot so Cortaillod, Auvernier, Lüscherz in Arbon, so postala znana onkraj švicarskih meja in celo botrovala poimenovanju celotnih obdobij prazgodovinskih materialnih kultur. “Swiss Coordination Group UNESCO Palafittes” je odgovoren za upravljanje z vsemi švicarskimi območji. Sestavljen je iz predstavnikov 15 švicarskih kantonov z vpisanimi kolišči, predstavnika State Department for Culture in predstavnika Swiss Archaeological Society. Skupaj z ostalimi deležniki, muzeji, zbirkami, švicarsko agencijo “World Heritage Experience Switzerland ” in švicarsko komisijo za UNESCO, bodo švicarski kantoni ob 10. obletnici vpisa na UNESCO seznam organizirali številne zanimive dogodke. Eden večjih, bo 8. mednarodna regata deblakov na jezeru Greifensee, v kantonu Zurich,11.-12. septembra 2021. Za več informacij obiščite koledar prireditev na spletni strain www.palafittes.org .

 

Potenciali in izzivi kolesarstva na Ljubljanskem barju

Vsi, ki načrtujete kolesarske povezave in o njih odločate, kot tudi vsi tisti, ki po Ljubljanskem barju le navdušeno kolesarite in si želite boljših povezav, ste na dan pred Svetovnim dnevom kolesarjenja, v petek, 2. 6. 2023, med 10.00 in 14.00, lepo vabljeni v Bistro pri Vrhniki, v prostore Tehniškega muzeja Slovenije, na posvet o potencialih in izzivih za razvoj kolesarstva na Ljubljanskem barju. Na posvetu bomo s svojimi predstavitvami sodelovali tudi mi. Program posveta si lahko ogledate tu.

Posvet organizirajo RRA LUR ter LAS Barje sožitje mesta in podeželja in LAS Barje z zaledjem. Udeležba na posvetu je brezplačna.

ZA UDELEŽBO NA POSVETU SE JE DO 31. MAJA 2023 POTREBNO PRIJAVITI PREKO E-NASLOVA: andrej.klemenc@borovnica.si.

Teden naravnih parkov Slovenije – dogodki

Zavarovana območja narave pokrivajo 13 % Slovenije in predstavljajo najdragocenejše dele naše domovine. Upravljalci širših zavarovanih območij – naravnih parkov Slovenije smo z namenom, da bi ljudem približali naravo in pripomogli k razumevanju globalnih razsežnosti naše naravne dediščine, strnili aktivnosti v že tradicionalni Teden naravnih parkov Slovenije.

V mesecu maju obeležujemo svetovni dan čebel in opraševalcev (20. 5.), dan NATURE 2000 (21. 5.), mednarodni dan biotske raznovrstnosti (22. 5.) in dan evropskih parkov (24. 5.). V njihovem okviru se bo v času od petka, 19. maja, do nedelje, 28. maja, odvilo nekaj manj kot 50 simpatičnih in poučnih dogodkov po vsej Sloveniji (opise najdete v priloženi datoteki). Vabljeni, da se jih udeležite in doživite edinstvenost naravnih parkov Slovenije.

V Krajinskem parku Ljubljansko barje vam bomo v Tednu naravnih parkov Slovenije predstavili zaklade tega območja na dveh dogodkih:

20. 5. 2023 (sobota): POHOD PO BARJU

Letos se bomo sprehodili po 10 kilometrski trasi od Hauptmanc do Iga. Ustavili se bomo ob Žugovem tolmunu in prvem predlaganem območju za zavarovanje na Ljubljanskem barju. Sprehodili se bomo po rimski cesti in novi tematski poti Morostig, s katere se ponuja čudovit razgled na rekonstrukcijo koliščarske naselbine. Na poti bomo odkrivali tudi številne rastlinske vrste in živalske vrste ter posebnost barjanskih tal in voda.

Pričetek: od 9.00 do 9.30 na odcepu iz Ižanske ceste proti Hauptmancam, zaključek predvidoma ob 14.00
Obvezne prijave na: info@td-barje.si ali marjan.strle107@gmail.com
Dodatne informacije: 031 322 251

27. 5. 2023 (sobota): VODEN RAZISKOVALNI SPREHOD PO TEMATSKI POTI MOROSTIG

Na sprehodu po tematski poti Morostig bomo odkrivali pisan barjanski mozaik travnikov, mejic in kanalov. Prisluhnili bomo tudi stoterim glasovom narave ter pokukali v katerega od izsuševalnih jarkov. Za konec pa se bomo še sprehodili v preteklost, vse tja do prazgodovine, ko so na Ljubljanskem barju živeli koliščarji.

Pričetek: ob 9.00 na odcepu iz Ižanske ceste nasproti bencinske črpalke
Trajanje: do 3 ure
Obvezne prijave na: vodenja@ljubljanskobarje.si
Prijave zbiramo do zapolnitve prostih mest. V primeru dežja dogodek odpade.

 

 

 

 

Tiskovna konferenca o upravljanju z nutrijo v KPLB

V sredo, 17. maja 2023, je na Brezovici pri Ljubljani potekala novinarska konferenca glede ukrepov upravljanja z nutrijo, invazivno tujerodno vrsto na zavarovanem območju Krajinski park Ljubljansko barje.

Nutrija je v Sloveniji tujerodna vrsta in spada med invazivne vrste. To pomeni, da s svojo pojavnostjo, prisotnostjo in širjenjem ogroža ekosisteme in avtohtone rastlinske ter živalske vrste, ki živijo na istem območju. V Sloveniji se nutrija hitro širi, hrani pa se tako z nadzemnimi kot podzemnimi deli obrežne vegetacije ali kmetijskih kultur. Izkopani rovi povečujejo učinek erozije in izpiranja ter siromašenja zemlje.

V letu 2023 se bo zato na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, po izredni odločbi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter v sodelovanju z lokalnimi lovskimi družinami, začel izvajati naravovarstveni ukrep odstranitve nutrije iz naravnega okolja.

V naravnem okolju se je ta izvorno južnoameriška vrsta v Sloveniji znašla v 30tih letih prejšnjega stoletja, ko je nekaj osebkov pobegnilo s kožuhovinskih farm. Razširjena je predvsem v porečjih reke Ljubljanice in Rižane, opažajo pa jih vedno več tudi ob Savi in Muri. »Konkretno število nutrij na naših tleh danes ni znano, trend rasti pa kaže, da se je v zadnjem desetletju število nutrij podvojilo, če ne potrojilo. Zaskrbljujoč pa je predvsem njen disperzijski potencial, saj osvaja vedno nova območja. Redni lovski napor preprosto ne zadošča več,« je na novinarski konferenci pojasnil dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije.

»Bernska konvencija o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov je nutrijo leta 2016 uvrstila na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki jih je potrebno odstraniti iz okolja. Prav tako je nutrija na podlagi Uredbe EU invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva EU in jo je potrebno izloviti na celotnem območju pojavljanja,« je povedal Janez Kastelic, direktor Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje (v nadaljevanju JZ KPLB), ki je zadolžen za koordiniranje izlova. Izrecno je poudaril tudi, da bo izlov potekal izključno na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, in sicer v občinah Ig, Vrhnika in Brezovica.

Lov se bo izvajal na lovnih in nelovnih površinah tako podnevi kot ponoči, s pomočjo pasti živolovk. Posebna pozornost bo namenjena bližini večjih naselij, saj se tam zaradi večje dostopnosti hrane lahko oblikujejo močna jedra, od koder se vrsta širi na ostala območja.

V letošnjem letu je bilo za namene patološkega pregleda in ugotovitev zdravstvenega stanja populacije na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani dostavljeno 80 nutrij. »Namen preiskav je oceniti zdravstveno stanje živali in primernost nadaljnje uporabe nutrij za prehrano živali. Na osnovi preliminarnih rezultatov raztelesb, parazitoloških in histopatoloških preiskav ocenjujemo, da je zdravstveno stanje nutrij v pregledani populaciji dobro in ne predstavlja znatnega tveganja za prenos bolezni na živali drugih vrst ali človeka,« je povzela dr. Diana Žele Vengušt z inštituta. Preiskave so sicer še v teku, izvedene pa bodo na skupno 100 primerkih.

Sonja Rozman z Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave je izrazila polno podporo ukrepu: »Nutrija je invazivna tujerodna vrsta, ki je na seznamu evropske Uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Vse države članice smo po tej Uredbi dolžne zagotavljati odstranitev ali obvladovanje širjenja vrst, ki jih ta uredba določa. Odlov z živolovkami je v tujini preverjena najbolj učinkovita metoda obvladovanja populacij nutrije, ki hkrati povzroča najmanjše trpljenje živali. Ljubljansko barje je krajinski park in območje Natura 2000, zato je ukrepanje na tem območju za ohranjanje narave zelo pomembno.« Povedala je, da je ukrep skladen z nacionalnim akcijskim načrtom upravljanja z invazivnimi tujerodnimi vrstami in povzela, da je obvladovanje nutrije nujno, saj s tem preprečujemo izpodrivanje domorodnih vrst in ohranjamo njihove življenjske prostore, predvsem obvodne habitate.

»Izlov bo izvajan v skladu s priročnikom »A manual for the management of vertebrate invasive alien species of Union concern, incorporating animal welfare« z visoko stopnjo strokovnosti in diskrecije v času, ko v parku praviloma ni obiskovalcev,« je poudaril Janez Kastelic. Napovedal je še, da bo ukrep depopulizacije nutrij na območju parka trajal več let in da bodo izkušnje, pridobljene ob izlovu na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje dragocene za nadaljnje odločanje o upravljanju z nutrijami tudi na drugih žariščih v Sloveniji.

 

V četrtek, 25.5.2023 je bila tema izlova nutrij ponovno obravnavana v oddaji 24ur zvečer, kjer sta se soočila predstavnika Krajinskega parka Ljubljansko barje in Inštituta za ohranjanje naravne dediščine Lutra. V zvezi z izjavami v oddaji, na povezavi odgovor na prispevek.

Drugi del usposabljanja vodnikov po MORISTIG-u

8. in 9. maja smo v sodelovanju z dr. Eleno Leghissa iz Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in dr. Alešem Smrekarjem iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU izvedli drugi del usposabljanja vodnikov po MOROSTIG-u.
V ponedeljek smo bodočim vodnikom predstavili koncept predstavitve vsebin v interpretacijskem centru (hiši), v torek pa smo se sprehodili po tematski poti (poti).

Ljubljansko barje v teh pomladnih dneh kar prekipeva od življenja. Poleg številnih rastlinskih vrst, ki jih lahko opazujemo na travnikih, v mejicah in ob izsuševalnih kanalih, lahko prisluhnemo tudi številnim pticam. Mi smo imeli to srečo, da smo slišali oglašanje kosca. Priporočamo, da obiščete vse tri sklope MOROSTIG-a: hišo, pot in kolišče. V hiši se boste sprehodili po sledeh prvih raziskovalcev Ljubljanskega barja, ogledali si boste originalne najdbe s koliščarskih naselbin in iskali ogrožene živalske ter rastlinske vrste Ljubljanskega barja. Na poti in na kolišču pa boste pestrost vrst in dediščino kolišč odkrivali v naravi. Več o odpiralnem času hiše in kolišč najdete tu.

Setev golih površin v okolici novih mlak

V preteklem tednu semo pred napovedanim dežjem uredili okolico mlak, ki smo jih z namenom zagotavljanja vodnih življenjskih okolij za dvoživke izkopali tekom zadnje zime.

V okolici izkopov je na številnih mestih nastala odprta površina. Ker na goli zemlji hitro vzklijejo semena invazivnih tujerodnih vrst, smo okolico mlak zdaj zasejali s travno mešanico in varovalnim posevkom, kar bo preprečilo razrast nezaželenih vrst. Invazivne tujerodne vrste namreč s svojimi gostimi sestoji predstavljajo slabo življenjsko okolje za domorodne vrste.

Aktivnosti za izboljšanje travniških površin so del akcije, namenjene izboljšanje stanja kopenskih habitatov dvoživk, ta pa je del projekta LIFE AMPHICON. Površine, na katerih se aktivnosti izvajajo, je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje odkupil za namene varstva narave.

 

 

Obnova jezu v Dragi uspešno zaključena

Prejšnji teden se je uspešno zaključila interventna sanacija jezu na Srednjem ribniku v Dragi pri Igu pri Igu. Izvajalec je z ilovico zatesnil odprtine, ki so skozi leta nastale v jezu.

V času pred izpraznjenjem smo s postavitvijo začasne ograje preprečili dostop večini dvoživk, ki se na mrestišča odpravljajo zgodaj v sezoni in jih preselili v sosednje ribnike. V Srednjem ribniku tako letos prevladujejo zelene žabe. Opazili smo tudi nekatere vodne hrošče in ličinke kačjih pastirjev, ki v mulju brez večjih težav preživijo kratkotrajno pomanjkanje vode.

Ribnik se je v preteklih dneh že napolnil, vanj pa so se vrnile tudi vodne ptice.

 

Peto leto projekta PoLJUBA v znamenju nadaljevanja ukrepov za izboljšanje stanja mokrotnih travnikov in zadnje sezone gojenja barjanskega okarčka

V preteklem letu so bili v okviru projekta zaključeni še zadnji postopki odkupov kmetijskih zemljišč, tokrat za obnovo travnikov s prevladujočo modro stožko ter travnikov za strašničinega mravljiščarja. Ustrezno upravljanje zemljišč je namreč nujen predpogoj za ustvarjanje pogojev za izboljšanje stanja najbolj ogroženih vrst ter njihovih habitatov.

Največ aktivnosti je bilo namenjenih izboljšanju stanja mokrotnih travnikov na skupno 146 ha zemljišč, pri čemer so ukrepi obsegali predvsem prilagojeno košnjo in mulčenje travnikov ter odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin. Na travnikih, kjer živi barjanski okarček, je večkrat letno potekalo ročno odstranjevanje krhlike in zlate rozge ter urejanje mejic. Prav tako so bili travniki na območju ponovne naselitve barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost mozaično pokošeni. Z mozaično košnjo se namreč prepreči zaraščanje površin z lesno vegetacijo, hkrati pa se na nepokošenem delu travnika vsako leto ohrani del habitata za nadaljnji razvoj metuljev.

Zelo uspešna zadnja sezona doselitve barjanskega okarčka

V letu 2022 je bila v okviru projekta zaključena še zadnja, tretja sezona gojenja in doselitve barjanskega okarčka, ki se je izkazala za zelo uspešno, saj je bilo število prenesenih osebkov v naravo za 34 višje od zastavljenega cilja. V Naravni rezervat Iški morost je bilo prenesenih 132 osebkov, v izvorno populacijo na lokaciji Mostišče pa 22. V letu 2022 je bila stopnja uspešnosti izleganja metuljev 85 % in je bila višja kot v prvi in drugi sezoni gojenja osebkov. V letu 2022 je bila izdelana ocena velikosti izvorne in novo osnovane populacije. Na podlagi rezultatov terenskih popisov je bila populacija na Mostišču ocenjena na 311 samcev in 201 samic barjanskega okarčka. Vzpodbudni so tudi rezultati popisa velikosti novo osnovane populacija v Naravnem rezervatu Iški morost, ki je bila ocenjena na 133 osebkov.

Na Ljubljanskem barju našli puščavnika

Raziskovalci z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo  so v lanskem letu potrdili tudi uspešnost ponovne naselitve vrste na Ljubljanskem barju. Puščavnik je največja evropska vrsta minice in največji hrošč, ki živi v lesnem mulju dupel pri nas. Zaradi pomanjkanja starih dreves na Ljubljanskem barju so bili na območju Mestnega loga in Gmajnic v pomoč nameščeni posebni zaboji (gojilnice) iz hrastovega lesa, kamor je bilo v letih  2019 in 2020 v okviru projekta PoLJUBA naseljenih skupno 225 ličink, ki so izvirale iz bližnjih še ohranjenih populacij. Ena takih živi v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Lani so se v  nastavljene prestrezne pasti ujeli trije odrasli osebki, s čimer so potrdili uspešnost doselitve.

Pot med jelšami odpira svoja vrata letos poleti

Pripravljeno pa je tudi vse za pričetek del za vzpostavitev 3-kilometrske tematske poti na Rakovi jelši, v okviru katere bo postavljenih 8 interpretacijskih postaj, ki bodo ozaveščale o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti na Ljubljanskem barju. Nova Pot med jelšami, ki bi sicer morala svoje prve obiskovalce sprejeti konec  leta 2021, bo zaradi izrednih razmer v času pandemija covid-19 ter posledične rasti cen surovin v svoji končni podobi zaživela predvidoma to poletje.

 

O projektu PoLJUBA:

 Osrednji cilj projekta PoLJUBA je obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja – travnikov s prevladujočo stožko, nižinskih ekstenzivnih gojenih travnikov in bazičnih nizkih barij. Projektne aktivnosti so usmerjene tudi k varstvu ogroženih vrst, ki naseljujejo mokrotne habitate: orhideje Loeselove grezovke, metuljev strašničinega mravljiščarja in barjanskega okarčka, hrošča puščavnika, kačjega pastirja koščičnega škratca, dvoživke hribskega urha, edine slovenske avtohtone sladkovodne želve močvirske sklednice in kosca, travniške ptice selivke, za katero je Ljubljansko barje še do nedavnega predstavljalo najpomembnejše območje gnezdenja v vsej državi.

 Partnerji projekta so Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB), Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR).

 Štiriletni projekt v skupni vrednosti 4,12 milijona evrov je v 80 odstotkih sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostalih 20 odstotkov prispeva Republika Slovenija.

 

Barjanski okarček   foto: Ana Tratnik
Mozaična košnja   foto: Janez Šemrov
Modra stožka   foto: Brano Vreš

 

 

 

 

 

 

 

 

Pred pričetkom praznjenja ribnika iz njega preselili mreste

Interventna dela za sanacijo jezu pri Srednjem ribniku v Dragi pri Igu se bodo kmalu začela. Danes smo zato iz ribnika pričeli izpuščati vodo. Praznjenje bo trajalo predvidoma do srede.

Čeprav je varovalna ograja uspešno preprečila dostop večini dvoživk (v dobrem tednu smo jih ob njej našli in na varno preselili skoraj 4000), smo v preteklem tednu tudi v Srednjem ribniku našli manjše število mrestov.

Pred pričetkom sanacijskih del smo zato organizirali njihovo preselitev iz Srednjega v Veliki ribnik. Izpraznitev Srednjega ribnika bo kratkotrajna, v tem času pa ne bo prišlo do popolne izsušitve.

 

22. 3. 2023 – Moja reka praznuje 2023

HUD Karel Barjanski vas v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije, JZ Krajinski park Ljubljansko barje, ZKD Vrhnika-Borovnica-Log-Dragomer in Slovenskim društvom za zaščito voda

v sredo, 22. marca, ob 18. uri vabi v Bistro, v Tehniški muzej Slovenije, na prireditev MOJA REKA PRAZNUJE 2023.

Ob svetovnem dnevu voda bomo z besedo, glasbo in zvoki opozorili na pomen vode, vodotokov in stoječih voda v našem življenju in za življenje nasploh, ter posebno pozornost posvetili hrambi te tekočine, ki je vir življenja.

Po tradicionalni začetni zvočni kopeli v izvedbi avdio umetnika Karla Vizka vas bodo na kratko nagovorili gostiteljica, direktorica Tehniškega muzeja Slovenije ga. Barbara Juršič, poslanec Državnega zbora RS g. Bojan Čebela in direktor Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje g. Janez Kastelic.

Nato bo mag. Joerg Prestor, član Slovenskega društva za zaščito voda (SDZV) in slovenskega komiteja Mednarodnega združenja hidrogeologov (SKIAH), v kratkem poljudnem predavanju predstavil glavne izzive, ki nas čakajo pri hrambi vode.

V drugem delu prireditve bomo prisluhnili Big Bandu Vrhnika, zaključili pa z družabno zakusko.

Program bo povezoval Borut Dolšak.

Več o letošnjem svetovnem dnevu voda si lahko preberete na tej povezavi.