V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.
“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.
Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.
V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.
Splošne informacije Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.
Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.
V Krajinskem parku Ljubljansko barje smo v gojilnici uspešno zaključili drugo sezono gojenja barjanskega okarčka (Coenonympha oedippus). Tudi letos smo s skrbno načrtovanim delom uspešno vzgojili novo generacijo metuljev, ki bodo prispevali h krepitvi ene najbolj ogroženih populacij te vrste v Sloveniji. Ljubljansko barje je edini preostali življenjski prostor te, na življenje na mokrotnih travnikih prilagojene oblike (ekotipa) pri nas.
Rezultati letošnjega gojenja
Gojenje letos izleženih metuljev se je gojilnici pričelo že junija lani, zadnje bube pa smo v naravo prenesli 19. 6. 2026.
Po lanskem ulovu 10 samic smo v gojilnici zabeležili 619 jajčec, iz katerih se je uspešno razvilo 476 gosenic oziroma 461 bub. V odrasle metulje se je razvilo 436 osebkov, ki smo jih postopoma izpustili na območje Iškega morosta, del pa v tako imenovano donorsko (izvorno) populacijo na Mostišču, med Igom in Škofljico.
Rezultati letošnje sezone presegajo lanskoletne, ob tem pa smo pridobili tudi nekatera nova spoznanja, ki bodo pripomogla k nadaljnjemu izboljšanju postopka gojenja v prihodnjih letih.
Kako poteka gojenje?
Uspešno gojenje zahteva vsakodnevno spremljanje vseh razvojnih stopenj metulja. Iz jajčec se izležejo drobne gosenice, ki se hranijo z ozkim naborom trav in šašev. Med njihovim razvojem je potrebno zagotavljati primerne razmere, spremljati stanje hranilnih rastlin in gosenic ter odstranjevati morebitne plenilce, kot so pajki, polži in mravlje. Prve gosenice se pričnejo zabubljati že v maju. Bube obmirujejo na rastlinah (podlagi) in se iz njih po 14 do 10 dneh razvijejo odrasli metulji, ki jih nato izpustimo v naravo.
Vsaka sezona prinese nova znanja
Letošnje delo nam je ponovno omogočilo boljše razumevanje biologije barjanskega okarčka in njegovih potreb. Izkušnje, pridobljene med gojenjem, bodo pomembne pri nadaljnjem izboljševanju metod in povečanju uspešnosti gojenja v prihodnjih letih.
Gojenje je le del rešitve
Čeprav so rezultati spodbudni, je gojenje le eden od ukrepov za ohranjanje barjanskega okarčka. Ta vrsta je na Ljubljanskem barju zaradi izgube in spreminjanja življenjskega prostora doživela drastičen upad in se je danes ohranila le še na majhnem delu svojega nekdanjega območja razširjenosti. Brez aktivnega varstva bo na Ljubljanskem barju izumrla.
Dolgoročni cilj je ohranitev vrste v naravi
Vzporedno z gojenjem izvajamo tudi ukrepe za izboljšanje in dolgoročno ohranjanje njegovega življenjskega prostora. Na osrednjem območju, kjer se je vrsta še ohranila, skrbimo za ustrezno upravljanje travnikov, prilagajamo režim košnje, odstranjujemo lesno zarast in invazivne tujerodne vrste ter ohranjamo razmere, ki jih barjanski okarček potrebuje za svoj razvoj.
Dolgoročni cilj ni trajno gojenje metuljev v gojilnici, temveč vzpostavitev dovolj velike in stabilne populacije v naravi. Gojenje predstavlja premostitveni naravovarstveni ukrep, medtem ko je obnova in ohranjanje kakovostnega življenjskega prostora ključ do tega, da bo barjanski okarček tudi v prihodnje ostal del biotske raznovrstnosti Ljubljanskega barja. Pogoj za to je ustrezno upravljanje mokrotnih travnikov, ki predstavljajo njegov habitat oz. imajo potencial, da bi se vrsta tja lahko razširila. Površine za izvedbo naravovarstvenih ukrepov v Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje zagotavljamo z odkupi zemljišč.
za prodajo osebnega vozila znamke Renault Zoe, letnik 2017, po metodi javno zbiranje ponudb.
Podrobnejše informacije so navedene v povabilu k oddaji ponudbe, ki je priloga 1 te namere. Kot prilogo 2 prilagamo ponudbeni obrazec.
Na Rakovi jelši, zlasti v okolici Poti med jelšami, v zadnjih letih poteka vrsta naravovarstvenih aktivnosti. Območje, ki je bilo v preteklosti opuščeno, travniki pa so se zaraščali, od leta 2018 postopno obnavljamo in vzpostavljanjem sistem mokrotnih travnikov z mejicami. Ključen del naših prizadevanj je tudi odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst. V tednu brez invazivk (1.-7.6. 2026) smo se pridružili iniciativi projekta LIFE OrnamentalIAS in ponovno zavihali rokave.
Na območju smo v preteklih letih izkopali več manjših mlak, ki prispevajo k ohranjanju dvoživk in želve močvirske sklednice. Mlake, izkopane zadnjo zimo, pa so bile načrtovane tako, da ustrezajo potrebam plavčka (Rana arvalis), redke rjave žabe, katere samci se v času parjenja za kratek čas obarvajo modro. Populacija plavčka je omejena na majhen del Ljubljanskega barja. Ker je povsem izolirana, so ukrepi za izboljšanje in ohranjanje njenega življenjskega prostora ključni za njeno preživetje. Mlake so nastale v projektu Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON. Poleg zagotavljanja ustreznih mrestišč v projektu izboljšujemo kopenski habitat dvoživk. Številne vrste dvoživk namreč večji del leta preživijo na kopnem. Še posebej pomemben kopenski habitat pa so mokrotni travniki.
Za zagotavljanje kakovostnih kopenskih habitatov je ključno omejevanje širjenja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Vrstno pestri travniki brez invazivk omogočajo razvoj raznolikih združb nevretenčarjev, ki predstavljajo ključni vir hrane za dvoživke. Ohranjanje vrstno bogatih mokrotnih travnikov je zato eden od osrednjih ukrepov za njihovo dolgoročno varstvo. Ob tem pa ne smemo pozabiti niti na urejanje okolice mlak. Ob izkopu mlak se namreč težko izognemo odprtju golih tal, iz katerih med prvimi pokukajo prav invazivke.
Pri uresničevanju naših naravovarstvenih ciljev ima pomembno vlogo tudi sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami. V naše aktivnosti tako redno vključujemo dijake programa naravovarstveni tehnik z BIC Ljubljana, ki Ljubljansko barje spoznavajo tako v okviru praktičnega usposabljanja kot pri različnih terenskih aktivnostih. Iskreno se jim zahvaljujemo, da so nam z veliko mero zavzetosti in dobre volje na pomoč priskočili tudi tokrat.
Z delom na Ljubljanskem barju je pričela v jeseni leta 2022 in hitro osvojila znanje upravljanja z barjanskimi travniki, dobro spoznala območje in predano sodelovala z ekipo sodelavk in sodelavcev ter se veselila skupnih uspehov. Vsakega dela se je lotila z zagnanostjo, še posebej pa je uživala pri delu na terenu. Poleg predanega dela, je človek ob njej čutil toplino, iskrivost ter bližino, ki govori, tudi ko človek molči. Tina je videla in vedela, kdaj in kako pristopiti k bližnjemu, pa naj bo to sodelavec, ali pa lastnik zemljišča, za katerega je vodila postopek odkupa. V spomin na Tino bo na barju ostala mogočna »Tinina jelša«, ohranjena po njeni zaslugi in kot trajen spomin na njeno povezanost z naravo.
Tinina jelša
Raste sredi barjanski travnikov. Sprehajalci, ki hodijo po bližnji poti, jo le stežka spregledajo. V dežju mimoidočim prijazno ponuja svojo zeleno streho.
Ptice rade posedajo v njeni veličastni krošnji. Njeni listi radoživo poplesujejo v ritmu vetra. Na topel sončen dan, se človek spočije v njeni senci.
Mimo nje vodi poljska pot, a človek se rad ustavi pod njo, saj se v njenem objemu počuti domače in sprejeto.
Čeprav smo vsi vedeli, da njeno delo v krajinskem parku ne bo trajalo dolgo in da jo bo pot verjetno vodila nazaj na rodno Gorenjsko, si nikoli nismo predstavljali, da bi nas zapustila tako nenadno. Tina, z nami boš ob napornih bitkah z blatnimi koreninami krhlike; ob tihem cvrčanju dresnikovih stebel; ob vsakem obisku travnikov, ki s tvojo pomočjo ostajajo zatočišče pestrosti barjanskega življenja.
Tina, pogrešamo te.
Sodelavci iz Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje
V petek 22. maja smo zaposleni Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje za Osnovno šolo Borovnica izvedli 3. Dan odprtih vrat Krajinskega parka Ljubljansko barje. Na številnih delavnicah, igrah in vodenju so obiskovalci raziskovali bogato naravno in kulturno dediščino Ljubljanskega barja. Na delavnicah smo predstavili pester živalski in rastlinski svet ter prve stalne naseljence tega območja, koliščarje. S posebno delavnico Lepotica ali zver, smo opozarjali na nevarnost invazivnih tujerodnih vrst ter hkrati predstavili ukrepe, ki jih izvajamo za zatiranje le teh.
Zbrane so nagovorili predstavnik Občine Borovnica, Andrej Klemenc, ravnatelj Osnovne šole Borovnica, Daniel Horvat ter direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, Janez Kastelic. Otvoritev za širšo javnost pa je pospremil tudi nastop šolskega pevskega zbora pod vodstvo zborovodkinje Alje Repnik. Obiskovalci dneva odprtih vrat so si lahko postregli tudi z odličnimi domačimi prigrizki in napitki, ki so jih pripravile žene iz društva podeželskih žena Ajda Borovnica. Za varnost na prireditvi pa so poskrbeli člani Prostovoljnega gasilskega društva Brezovica pri Borovnici. Ob peti uri se je skupina kolesarjev pod vodstvom Andreja Klemenca, člana HUD Karel Barjanski, podala na kolesarjenje od Borovnice do Goričice. Iz Goričice se je skupina pod vodstvom Katarine Drašler sprehodila po Poti na Mah. Raziskovanje zanimivosti Ljubljanskega barja se je nadaljevalo tudi ob kolesarskem povratku v Borovnico.
Veseli smo, da smo z Občino Borovnica, Osnovno šolo Borovnica, PGD Brezovica pri Borovnici, TD Borovnica ter HUD Karel Barjanski uspeli splesti prireditev, ki je privabila precej malih in velikih raziskovalcev Ljubljanskega barja. Vrtimo kolo sedmih barjanskih občin in ko se ustavi, vam sporočimo, v kateri barjanski občini bo prireditev potekala naslednje leto.
22. Pohoda po Barju se je zaradi slabše vremenske napovedi udeležilo manj pohodnikov kot običajno, a ti so bili nagrajeni s strokovnimi ter hkrati iskrivimi predstavitvami arhitekta in Barjana g. Bojana Kaplja ter ornitologa in novopečenega člana Turističnega društva Barje Dareta Šereta ter venčkom napevov slavca, močvirske trstnice, kosca, kobilarja… Dežja smo bili deležni le za blagoslov, na sprehodu ob reki Iški pa nas je pospremilo celo sonce. Vodniki Krajinskega parka Ljubljansko barje smo pohodnikom predstavili bogastvo barjanskega mozaika travnikov, mejic in voda. Pomladanska kulisa cvetočih travnikov in mejic nam je razgrnila vrstno pestrost, ki se skriva v njih. Več o letošnjem pohodu si lahko ogledate in preberete na FB strani Milene Parteli.
Turističnemu društvu Barje se zahvaljujemo za odlično ter odločno organizacijo in se že veselimo sodelovanja pri izvedbi pohoda v naslednjem letu.
V okviru projekta DIVERSE (Interreg Alpski prostor) je v Grattacielo della Regione Piemonte, v Torinu, med 20. in 22. aprilom 2026 potekalo četrto srečanje partnerjev projekta, katerega smo se kot partnerji udeležili tudi s strani Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje. Partnerji smo na srečanju naredili pregled skupnega napredka projekta, pri čemer smo se osredotočili predvsem na primerjalno analizo ter vrednotenje aktivnosti izvedenih v okviru osmih fokusnih laboratorijev, ki so bili vzpostavljeni kot del DiversE pilota. Fokusni laboratoriji igrajo v projektu osrednjo vlogo, saj omogočajo preizkušanje inovativnih pristopov v različnih vrednostnih verigah biomase, hkrati pa poudarjajo lokalne posebnosti in izzive ter skupne priložnosti.
Terenski obisk v Val di Susa
Poučni del srečanja je bil terenski obisk v Val di Susa, ki ga je gostilo gozdarsko podjetje La Foresta S.C.R.L.. Udeleženci smo imeli priložnost iz prve roke opazovati razvoj inovativnega poslovnega modela podjetja, ki se je prvotno osredotočalo na proizvodnjo bioenergije, potem pa se postopoma preusmerilo k lesnim izdelkom z višjo dodano vrednostjo. Sedaj se le še ostanki pri proizvodnji lesnih izdelkov uporabijo za proizvodnjo energije. Takšen pristop je zahteval znatno spremembo miselnosti: namesto da bi začeli z vnaprej določenimi projekti in iskanjem ustreznih surovin, podjetje zdaj oblikuje izdelke na podlagi lokalno razpoložljivih virov. Ta model krepi tako trajnost kot odpornost v gozdarskih vrednostnih verigah.
Ogled se je nadaljeval v Oulxu, kjer smo si ogledali manjšo toplarno na biomaso, ki je del temeljite obnove lokalne šolske stavbe. Cilj projekta je zmanjšati porabo energije v stavbi za 80 % ter hkrati izboljšati splošno učinkovitost sistema. Z nameščeno zmogljivostjo je mogoče ogrevati do trikrat večji prostor kot do zdaj, pri čemer se bodo priključile tudi bližnje stavbe. To je konkreten primer, kako je mogoče ukrepe za energetsko učinkovitost uspešno združiti z ovrednotenjem lokalne biomase.
K bolj trajnostnim vrednostnim verigam
Izkušnje, ki so bile izmenjane med srečanjem partnerjev v Torinu poudarjajo pomen trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v skladu z načeli nove direktive o obnovljivih virih energije, ki spodbuja učinkovito in odgovorno rabo virov biomase. Evropski projekti, kot je projekt DIVERSE, se kažejo kot pomembne platforme za izmenjavo izkušenj in znanja ter nudijo dragocene priložnosti za okrepitev sodelovanja in skupni razvoj bolj odpornih, inovativnih in trajnostnih vrednostnih verig.
Izšel je tudi tretji DiversE Novičnik, ki si ga lahko ogledate na povezavi.
Trasa pohoda:
Črna vas – Kozlerjeva gošča – Koščeva učna pot – del Poti ob reki Iški – Lipe – Vodovodni most – Ljubljanica – Spomenik izgradnje Ižanske ceste – izhodišče pri šoli Barje.
Število udeležencev je omejeno zaradi organiziranega prevoza ob povratku, zato so
OBVEZNE PRIJAVEna: 031 322251 ali e-mail: info@td-barje.si.
Prevoz z ladjico je zagotovljen prvim stotim prijavljenim.
Štartnine ni, dobrodošli pa so prostovoljni prispevki.
V starosti 58 let se je izteklo življenje dr. Mihaela Brenčiča, doktorja geoloških znanosti in izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je profesor za geologijo na Univerzi v Ljubljani. Ukvarjal se je s hidrogeologijo, geologijo krasa, širšimi raziskavami vode in zgodovino geologije. Na Oddelku za geologijo Naravoslovno tehnične fakultete je predaval na vseh treh stopnjah študija in bil mentor številnim diplomantom, magistrantom in enajstim doktorandom. Gostoval je na univerzah in raziskovalnih ustanovah v Gradcu, Budimpešti, Granadi, Beogradu, Moskvi in v Lizboni.
Poleg vsega zapisanega je bil dr. Brenčič tudi neformalni mentor Javnemu zavodu Krajinski park Ljubljansko barje. Svoje bogato znanje o kompleksni sestavi tal in vodah na Ljubljanskem barju je tako vse od začetkov delovanja javnega zavoda nesebično delil z nami kot:
recenzent izletniške karte Ljubljansko barje
predavatelj na usposabljanju za vodnike po Krajinskem parku Ljubljansko barje
strokovnjak, ki je vedno našel čas za odgovor na strokovna vprašanja na temo tal in voda Ljubljanskega barja.
V Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje izrekamo iskreno sožalje svojcem dr. Brenčiča in obljubljamo, da bomo znanje, ki smo ga prejeli od njega spoštljivo prenašali naprej.
