V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.
“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.
Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.
V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.
Splošne informacije Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.
Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.
Direkcija Republike Slovenije za vode poziva lokalne skupnosti, lastnike in najemnike priobalnih zemljišč ob vodotokih v Sloveniji, zlasti v naseljih in ob kmetijskih zemljiščih, k skrbnemu in gospodarnemu ravnanju, ko obstaja možnost večjih padavin in naraščanja vodostajev.
Vsi lastniki priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda* so po določilih 100. člena Zakona o vodahdolžni sami zagotavljati odstranjevanje odvečne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja (odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov), odpadkov in drugih opuščenih in odvrženih predmetov ter snovi z vodnih in priobalnih zemljišč.
Pogoji, pod katerimi lahko čiščenje priobalnega (in vodnega) zemljišča izvede priobalni lastnik oz. drug uporabnik zemljišča, so naslednji:
zagotavljati je treba selektivno odstranjevanje odmrle, poškodovane in odvečne zarasti iz brežin in priobalnega zemljišča, zlasti zarasti, ki sega v strugo potoka;
golosekov ni dovoljeno izvajati; večjih in zdravih dreves, ki se nahajajo ob potoku, se ne sme posekati. Poleg tega je v priobalnem pasu vodotoka, ki predstavlja 5 metrov od zgornjega roba brežine potoka, treba ohranjati nepretrgano drevesno in grmovno zarast;
propadlo in odstranjeno zarast ter odpadke je potrebno v celoti odstraniti z območja na naravi neškodljiv način; material je prepovedano odlagati v strugo, na brežino, v priobalni pas vodotoka;
potrebno je redno odstranjevanje plavja iz vodnega in priobalnega zemljišča (odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov);
potrebno je odstranjevanje odpadkov in morebitnih drugih opuščenih in odvrženih predmetov iz vodnega in priobalnega zemljišča (o morebitnem odlaganju tretjih oseb je treba obvestiti pristojno inšpekcijsko službo);
na urejenih odsekih vodotokov v strnjenih naseljih je treba redno kositi brežine in priobalni pas vodotokov.
Pri načrtovanju vegetativnega vzdrževanja, to je predvsem odstranjevanju grmičevja in drevja, je treba tudi upoštevati, da je, v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu, prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih v obdobju med 1. marcem in 1. avgustom.
Pri odstranjevanju obrežne zarasti na območjih z naravovarstvenim statusom je potrebno upoštevati še naravovarstveno zakonodajo. Območja z naravovarstvenim statusom so razvidna iz Atlasa okolja in Atlasa voda. Za napotke glede upoštevanja tega naj se lastniki oziroma uporabniki priobalnih zemljišč obrnejo na pristojne območne enote Zavoda RS za varstvo narave.
Hkrati vas obveščamo, da je z namenom zmanjševanja erozijske in poplavne ogroženosti prebivalcev, objektov, premoženja in zemljišč, prepovedano odlaganje vejevja, lesne mase oziroma kakršnokoli deponiranje lesa na vodnem in priobalnem zemljišču.
Prav tako, je v skladu s ciljem varstva in urejanja voda in zmanjševanja posledic škodljivega delovanja voda prepovedano, na vodnem in priobalnem zemljišču, postavljanje kakršnihkoli ovir, vzdolžnih ali prečnih ograj, deponiranje bal sena in drugih pridelkov, gradbenega materiala in gradbenih odpadkov, tudi v smislu začasnih deponij.
*Vodotoki 2. reda so vsi vodotoki, ki v prilogi Zakona o vodah niso navedeni kot vodotoki 1. reda.
V Krajinskem parku Ljubljansko barje je potrebno pri vzdrževalnih delih na vodotokih 2. reda poleg zapisanega upoštevati tudi določbe Zakona o ohranjanju narave ter določbe Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje. Varstveni režim in pravila ravnanja v Krajinskem parku Ljubljansko barje so določeni v 10. do 18. členu Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje, za vzdrževalna dela na vodotokih pa je pomembna zlasti 13. točka 2. odstavka 10. člena uredbe, ki določa, da v krajinskem parku ni dovoljeno izvajati vzdrževalnih del na vodotokih, jarkih, stoječih vodah in linijskih vegetacijskih strukturah v obdobju med 15. marcem in 30. septembrom.
Ena manj poznanih prebivalk barjanskih mokrotnih travnikov je temna šaševka (Zeuneriana marmorata) – redka in svetovno ogrožena vrsta kobilice. Živi na vlažnih, občasno poplavljenih travnikih, bogatih s šaši in ločki. Temna šaševka je dolgo veljala za italijanski endemit, dokler je niso leta 2004 odkrili tudi na Ljubljanskem barju. Danes vemo, da pri nas živi večina celotne svetovne populacije, zaradi česar ima Ljubljansko barje ključno vlogo pri njenem dolgoročnem preživetju.
Kaj je pokazala raziskava v letu 2025?
Konec junija 2025 so raziskovalci izvedli obsežen popis temne šaševke na travnikih med Igom in Škofljico. Popis je potekal na začetku sezone pojavljanja odraslih osebkov, ko so pojoči samci najštevilčnejši in jih je zaradi značilnega oglašanja najlažje zaznati.
Rezultati so pokazali na ugodno stanje populacije, saj je po ocenah ta štela 2025 štela okoli 13.000 osebkov. To je najvišja ocenjena številčnost od začetka sistematičnega spremljanja vrste leta 2008 in jasen dokaz izrazitega pozitivnega trenda v zadnjih letih.
Hkrati je raziskava je pokazala tudi na širjenje območja pojavljanja vrste. Temna šaševka se je razširila proti območju Grmeza, kamor poplavne vode verjetno prenašajo jajčeca ali posamezne osebke. Povečana prostorska povezanost habitatov zmanjšuje tveganje za genetsko izolacijo in dolgoročno prispeva k stabilnosti populacije.
Čeprav je splošna slika zelo spodbudna, pa so raziskovalci v času popisa zaznali tudi negativne vplive zgodnje in intenzivne košnje. Travniki, pokošeni že zgodaj v sezoni ali večkrat letno, so imeli bistveno manj osebkov, saj košnja povzroča neposredno smrtnost in povečuje izpostavljenost kobilic plenilcem.
Ključna vloga Krajinskega parka Ljubljansko barje
Izboljšanje stanja temne šaševke na Ljubljanskem barju ni naključje, temveč rezultat dolgoročnega in premišljenega upravljanja prostora. Krajinski park Ljubljansko barje je v zadnjih letih z odkupom in varovanjem ključnih travniških površin bistveno izboljšal pogoje za obstoj vrste.
Ukrepi, kot so pozna košnja in ohranjanje nepokošenih pasov, bistveno izboljšujejo pogoje za obstoj vrste. Pomemben prispevek pa predstavljajo tudi omejevanje gnojenja, preprečevanje izsuševanja travnikov ter izboljševanje vodnega režima, ki je ključnega pomena za ohranjanje mokrotnih travnikov.
Vpeljani naravovarstveni ukrepi pa ne koristijo le temni šaševki, temveč tudi številnim drugim redkim in ogroženim vrstam, vezanih na mokrotne habitate. Ljubljansko barje tako ostaja zgled dobrih praks varstva narave, temna šaševka pa simbol uspešnega sobivanja človeka in narave na mokrotnih travnikih enega najpomembnejših mokrišč v Sloveniji.
Krajinski park Ljubljansko barje je eno od mlajših zavarovanih območij pri nas, s katerim upravlja Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje. Ekipa Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje v sodelovanju z resornimi ministrstvi, ostalimi pristojnimi službami, barjanskimi občinami, kmetovalci in raziskovalci išče ustrezne ukrepe za naslavljanje vsakokratnih problematik, ki se pojavljajo v zavarovanem območju.
Kompleksnost upravljanja Krajinskega parka Ljubljansko barje je nagovorila tudi dijaka Šolskega centra Postojna, Aneja Novaka, ki je z omenjeno tematiko sodeloval na državni olimpijadi za trajnostni razvoj in varstvo okolja 2023/2024. Anej v svoji nalogi poda glavne dejavnike ogrožanja naravne in kulturne dediščine ter svoje predloge za izboljšanje upravljanja z zavarovanih območjem:
pomen celostnega upravljanja, v smislu sodelovanja z vsemi ključnimi deležniki
ukrepe za ohranjanje vodnega režima
izboljšanje informiranosti in ozaveščenosti javnosti o pomenu ohranjanja Ljubljanskega barja.
Krajinski park Ljubljansko barje seže na območje sedmih občin, s katerimi javni zavod redno sodeluje. Glavna aktivnosti na Ljubljanskem barju je kmetovanje in kmetje so tisti, ki so oblikovali in oblikujejo ta prostor tudi danes. V javnem zavodu zato dajemo poseben pomen komunikaciji s kmetovalci ter resornimi službami, ki oblikujejo kmetijsko politiko in varstvo narave na Ljubljanskem barju. Oktobra smo za kmetovalce in lokalne skupnosti organizirali predstavitev vzdrževanja odvodnikov na Ljubljanskem barju, v pričetku naslednjega leta pa načrtujemo predstavitev varstvenih režimov in omejitev kmetovanja na Ljubljanskem barju.
V letošnjem letu tudi širimo mrežo piezometrov, s katerimi bomo še bolj kvalitetno merili nivo podzemne vode na območjih, kjer so še prisotni mokrotni habitati in ogrožene vrste, ki so vezane na mokrotne habitate. Ohranjanje naravne raznovrstnosti gre z roko v roki z ohranjanjem kulturne dediščine. V mokrih tleh na obrobju Barja se skrivajo ostanki prazgodovinskih kolišč. Za izboljšanje varovanja je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije v letošnjem letu naredil tri poskusne izkope, da je preveril stanje kulturne plasti, v prihodnjih letih pa bomo skupaj načrtovali še izboljšanje načinov varovanja.
O pomenu ohranjanja Ljubljanskega barja redno ozaveščamo tudi šole na Ljubljanskem barju. Nabor aktivnosti (delavnice, naravoslovni in kulturni dnevi) za šole smo prvič predstavili tudi v brošuri Ljubljansko barje, učilnica v naravi. Ozaveščevalne aktivnosti pripravljamo tudi za širšo javnost v obliki barjanskih družinskih dni, vodenj in dneva odprtih vrat Krajinskega parka Ljubljansko barje ter rednih objav na naši FB in spletni strani ter v časopisih barjanskih občin (Naš časopis, Barjanski list, Glasnik, Mostiščar).
V tem prazničnem času, ko drug drugemu namenjamo nalepše želje, smo v Krajinskem parku Ljubljansko barje pripravili posebno nagradno igro! Na različnih javnih mestih (knjižnice, muzeji, turistično informacijski centri…) te bo v prihodnjih dneh pričakalo omejeno število brezplačnih razglednic z motivi Ljubljanskega barja. Vabimo te, da izbereš svoj najljubši motiv in z njim razveseliš nekoga, ki mu želiš polepšati dan.
Morda prijatelja, družinskega člana ali koga, ki v teh dneh ne more obiskati narave – na primer stanovalca doma starejših občanov ali nekoga, ki praznični čas preživlja v bolnišnici.
Kako sodeluješ v nagradni igri?
Prevzemi razglednico na eni od javnih lokacij (spremljaj družbena omrežja, kjer bomo objavili, kje te čakajo).
Napiši prijazno sporočilo.
Fotografiraj svoje voščilo, zapisano na razglednici (pri tem zakrij podatke prejemnika).
Razglednico pošlji osebi, ki ji želiš polepšati praznične dni, fotografijo voščila pa kot zasebno sporočilo na naš Facebook ali Instagram profil, ali pa po elektronski pošti na info@ljubljanskobarje.si.
S poslano fotografijo sodeluješ v nagradnem žrebanju za lepe nagrade, ki bodo še dodatno polepšale tvoje praznične dni!
O lokacijah, kjer so na voljo razglednice, te bomo redno obveščali na družbenih omrežjih.
Podelili bomo 5 nagradnih paketov Doma na Ljubljanskem barju.
Nagradna igra traja od 5. do 24. decembra 2025. Nagradno žrebanje bo potekalo 30. decembra 2025.
Podrobnejša pravila nagradne igre so na voljo na povezavi.
V Krajinskem parku Ljubljansko barje smo skupaj z Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije gostili partnerje mednarodnega projekta DiversE. V okviru projekta smo se organizacije iz različnih držav na območju Alp povezale pri iskanju trajnostnih načinov upravljanja z naravnimi viri .
Pomemben del obiska je predstavljal terenski ogled Krajinskega parka Ljubljansko barje. Partnerje smo popeljali po Poti pod jelšami na obrobju mesta in jim predstavili upravljanje parka ter različne ukrepe, ki jih izvajamo na tem območju.
Obrazložili smo, kako pomemben vir in zadrževalnik vode je Ljubljansko barje ter nenazadnje največje poplavno območje v Sloveniji.
Deževno vreme je poskrbelo, da so naši obiskovalci ta dan lahko v živo opazovali narasle vodotoke, poplavljena polja in travnike ter na lastni koži doživeli Ljubljansko barje v vsej njegovi vodnatosti.
Preostanek obiska smo preživeli na na toplem in suhem v Ljubljanski Mestni hiši, kjer so potekali pomembni sestanki za nadaljnjo koordinacijo projekta.
Projekt DiversE je del programa Interreg, osredotočen na trajnostno rabo naravnih virov in krožno gospodarstvo. Več o njem lahko izveste tukaj, na povezavi pa najdete tudi zadnjo izdajo novičnika Diverse News.
V naši gojilnici barjanski okarčki pričenjajo zimsko mirovanje, nič drugače pa ni niti v naravi. Gosenice so se umaknile v spodnje plasti travniškega rastlinja, zato je nastopil čas, da nadaljujemo z ukrepi za izboljšanje njihovega življenjskega prostora.
Gosenice barjanskega okarčka so pri prehrani precej izbirčne. Najraje se hranijo z nekaterimi vrstami šašev, modro stožko, pasjo šopuljo in širokolistnim muncem. Poleg hranilnih rastlin so v njihovem habitatu dobrodošli posamezni nizki grmi, saj jim nudijo zavetje ob močnem vetru in visokih temperaturah.
V osrednjem delu habitata barjanskega okarčka na Ljubljanskem barju pa se je v zadnjih letih začela intenzivno širiti navadna krhlika. Gre sicer za domorodno grmovno vrsto, ki je v manjši količini celo zaželena. A njeni gosti sestoji lahko na nekaterih travnikih povsem prerastejo površino in z gosto senco izrinejo hranilne rastline gosenic. Tako se življenjski prostor metulja hitro slabša.
Ker je košnja teh površin zaradi varovanja različnih razvojnih faz metulja zelo skrbno načrtovana, krhliko odstranjujemo ročno (s pulilnikom), pri odstranjevanju večjih rastlin pa nam je tokrat na pomoč priskočil tudi bager s posebnim nastavkom. Ozke vilice omogočajo selektivno izkopavanje in zmanjšujejo poškodbe travinja, hkrati pa omogočijo učinkovito odstranitev tudi večjih krhlik s koreninami vred.
Z odstranjevanjem krhlike vzdržujemo ravnovesje med grmovno in travniško vegetacijo ter izboljšujemo mokrotne travnike z rastlinstvom, ključnim za preživetje barjanskega okarčka. Območje predstavlja življenjski prostor najštevilčnejše še preostale populacije vlagoljubnega ekotipa pri nas ter dom donorske populacije za vzrejo v ujetništvu. Zato je še posebej pomembno, da jo z ustreznimi ukrepi skrbno ohranjamo. Več informacij o ogroženosti barjanskega okarčka preberite tukaj.
V zadnjih tednih smo na Ljubljanskem barju izvedli obnovo dela mlak, ki so bile izkopane v preteklih letih. Nekatere od 132 mlak, namenjenih varstvu dvoživk in želve močvirske sklednice, so se namreč skozi čas zamuljile in prekomerno zarasle z vegetacijo. Da bi ohranili njihovo funkcijo, smo obnovili približno četrtino vseh mlak.
Zakaj sploh potrebujemo mlake?
Na Ljubljanskem barju je danes večina vrst, ki za svoj razvoj potrebujejo vodo, vezana predvsem na jarke. Ti pa se pogosto hitro izsušijo, kar predstavlja še posebej veliko težavo za vrste z daljšim razvojnim ciklom. Zato smo leta 2020 začeli oblikovati razvejano mrežo mlak, luž in jarkov, ki vodo zadržujejo tudi v sušnem delu leta. Različni tipi življenjskih prostorov so bili načrtovani z mislijo na potrebe dvoživk ter želve močvirske sklednice.
O razlogih za to, da na Ljubljanskem barju izkopavamo nove mlake, smo pripravili tudi zloženko. Oglejte si jo tukaj.
Nepovabljeni gostje
Mlake so kmalu po izgradnji naselile številne rastlinske in živalske vrste. Pojavili pa so se tudi nepovabljeni gostje – med njimi invazivni sončni ostriž, ki smo ga v zadnjih dveh letih odstranjevali z elektroizlovom. Ker mladice rib v mlake očitno zaidejo s poplavami, bo ukrep treba redno ponavljati. Sončni ostriži se namreč hranijo z nevretenčarji in ličinkami dvoživk. Spremljanje stanja mlak je pokazalo, da mlake ob njihovi prisotnosti praktično izgubijo funkcijo mrestišč.
Obnova 33 mlak
Ker mlake prepuščamo naravnemu razvoju, se nekatere sčasoma zarastejo ali zamuljijo. Da bi jim povrnili prvotno funkcijo, smo v preteklih tednih obnovili 33 mlak: odstranili smo odvečen mulj in jih očistili zarasti. Tako so ponovno pripravljene na pomlad in na vrste, ki se bodo vanje kmalu vrnile.
V Krajinskem parku Ljubljansko barje smo v teh dneh uspešno namestili nove zapornice za uravnavanje vode v terciarnih jarkih. Namen zapornic je zadrževanje viškov vode ter s tem dolgotrajnejše ohranjanje mokrotnih travnikov v optimalnem stanju. To je še posebej pomembno v sušnih obdobjih.
Deset parov zapornic smo postavili na izbranih lokacijah v upravljanju Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje. Izdelane so iz pocinkane pločevine, visoke 1,2 m in dolge 1,5 m. Zapornice je v tla vtisnil bager. Med posameznim parom je približno 1,5 metra razmaka. V sredinsko odprtino je vstavljena PVC cev, ki omogoča nadzorovan pretok vode med odseki jarka. Prostor med zapornicama je zasut z materialom lokalnega izvora.
S postavitvijo zapornic za uravnavanje nivoja vode bomo zagotovili učinkovitejše upravljanje vodnega režima ter dolgoročno prispevali k ohranjanju značilnih mokrotnih travnikov. Ti travniki so življenjski prostor številnh redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.
Poleg ohranjanja biotske raznovrstnosti je upravljanje vodnega režima ključno tudi za preprečevanje erozije tal in zmanjšanje škode zaradi poplav ali dolgotrajne suše.
Po zaključku 1. sezone, ko smo v gojilnici uspešno vzgojili 119 osebkov, so tudi to sezono samice v insektarijih odložile lepo število jajčec. V desetih dneh so se iz njih začele izlegati komaj milimetrske gosenice. Ker so se številne izlegle kar na mreži insektarija, smo jih morali ročno prenesti na hranilne rastline.
Aktivno poletje in rast gosenic
Od junija do sredine oktobra so se gosenice pridno prehranjevale s hranilnimi rastlinami – šaši, modro stožko in pasjo šopuljo – ter dosegle velikost približno 1,5 cm. S hladnimi jutri, krajšimi dnevi in postopnim sušenjem vegetacije se je začela spreminjati tudi njihova barva. Iz travnato zelene so se preoblekle v svetlo oranžne in rjave odtenke, kar jim pomaga pri skrivanju v suhi travi. Spomladi se bodo znova obarvale zeleno.
Skrb za gosenice v zimskem času
Čeprav gosenice v zimskem času mirujejo v talni vegetaciji, v gojilnici ne zmanjka dela. Stanje v insektarijih dnevno spremljamo. Trenutno nam največ preglavic povzročajo goli polži in velika vlaga, ki lahko privede do pojava rastlinske plesni.
Posebno skrb namenjamo odstranjevanju polžev. Ti so lahko nevarni za mirujoče stadije razvoja metuljev, zlasti bube. Od poletja smo iz insektarijev skupno odstranili že 187 golih polžev! Lovimo jih s pomočjo solate, ki jo namestimo ob rob insektarija.
Obetavna prihodnja pomlad
Zadnje štetje pred zimskim mirovanjem je pokazalo izjemen rezultat – v desetih insektarijih smo našteli 367 aktivnih gosenic. To nam daje veliko upanja, da nam bo konec pomladi prinesel številne uspešne bube in nove osebke barjanskega okarčka.
Ali ste vedeli?
Barjanski okarček je ena najbolj ogroženih vrst metuljev v Evropi. Vrsta se je skozi zgodovino prilagodila na dva različna tipa življenjskega prostora. T.i. vlagoljubni ekotip v Sloveniji najdemo le še na Ljubljanskem barju. Vrsta je do leta 1990 raztreseno poseljevala celotno Ljubljansko barje, zdaj pa je močno ogrožena. Pred izumrtjem jo poskušamo rešiti z vzgojo osebnov v ujetništvu.
Med leti 2001 in 2014 se je površina življenjskega prostora barjanskega okarčka na Ljubljanskem barju zmanjšala za več kot 80 %.
