10 let od vpisa “Prazgodovinskih kolišč okoli Alp” na UNESCO seznam svetovne dediščine

V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.

“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.

Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.

V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.

Splošne informacije
Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.

 

Slovenija

[Fotografija: koliščarski ostanki na Špici, Ljubljana © City Museum of Ljubljana, MGML, G.Babič]

Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.

Avstrija

[Fotografija: Raziskovalni potop na kolišču v jezeru Keutschacher, Koroška © Kuratorium Pfahlbauten]
Pet od 111 območij iz enote svetovne dediščine “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” se nahaja v Avstriji. Štiri območja so v Zgornji Avstrij, v jezerih Attersee in Mondsee, eno območje pa v jezeru Keutschacher na Koroškem. Težko je oceniti celotno število vseh jezerskih kolišč v Avstriji, saj nekatera morda še nikoli niso bila odkrita, medtem ko so druga že za vedno izginila. Trenutno je poznanih 27 znanstveno raziskanih najdbišč, večina jih pripada kulturi okoli jezera Mondsee iz 4. tisočletja pr. Kr.  Najmlajša najdišča spadajo v obdobje 500 pr. Kr. Največja gostota naselbin je na zahodni obali jezera Attersee. Zanimivo je, da kolišča na jezeru Keutschacher niso bila zgrajena na obali, ampak v nizki vodi sredi jezera. Njihove ostanke je odkril Ferdinand Hochstetter, prvi upravitelj Naravoslovnega muzeja na Dunaju, leta 1864. Temu gre zahvala, da je muzej v svoje zbirke in razstave lahko vključil nekaj redkih in pomembnih koliščarskih najdb. Avstrijska območja, ki so del transnacionalnih enote UNESCO kolišč upravlja Zavod za ohranjanje kolišč, ki ga je ustanovila Republika Avstrija in federativni deželi Zgornja Avstrija in Koroška.

Francija

[Fotografija : Jezero Chalain (Jura). Dokumentiranje neolitskih vlečnih sani © Centre de recherche archéologique de la vallée de l’Ain / P. Pétrequin]
Enajst kolišč vpisanih na seznam svetovne dediščine se nahaja v francski Juri, Savoji in Visoki Savoji, v jezerih Chalain, Clairvaux, Aiguebelette, Bourget, Léman in Annecy. Najstarejše vasi so iz obdobja srednjega neolitika, pred 6000 leti, najmlajša kolišča pa so bila opuščena na prehodu iz bronaste v železno dobo, pred 2700 leti, ko so se v obdobju hladnejše klime in povečanih padavin dvignili nivoji jezerskih gladin in je preplavilo koliščarske naselbine. Pod predsedstvom prefekta regije Auvergne-Rhône-Alpes, država, lokalni upravljalci, različne inštitucije in društva skupaj zagotavljajo zaščito kolišč in ohranjanje njihove izjemne univerzalne vrednosti. Vpis v UNESCO je tudi način kako kolišča in arheološke raziskave približati čim večjemu številu ljudi. Številne začasne razstave, na primer v Nacionalnem Muzeju Arheologije v Saint-Germain-en-Laye, in v muzejih v Lons-le-Saunier (Jura), in v Annecy (Visoka Savoja), predstavljajo izsledke dosedanjih arheoloških raziskav. Prva monografija posvečena koliščem iz Savoje in Visoke Savoje izide konec junija 2021, v izdaji Direction Régionale des Affaires Culturelles d’Auvergne-Rhône-Alpes.

Nemčija

[Fotografija: divja jabolka, starost pribl. 5700 let, Alleshausen-Grundwiesen (Biberach) © Landesamt für Denkmalpflege im RP Stuttgart, U. Maier]
18 vpisanih območij se nahaja v Nemčiji, med zahodno obalo Bodenskega jezera v deželi Baden-Württemberg in obalo jezera Starnberger na Bavarskem. Ta kolišča predstavljajo pomemben del serijskega in transnacionalnega vpisa svetovne dediščine “Prazgodovinska kolišča okoli Alp”. Vzdolž obale Bodenskega jezera se nahaja devet vpisanih območij, šest pa se jih nahaja ob manjših jezerih in v mokriščih Zgornje Švabske. Tri območja na Bavarskem se nahajajo severovzhodno od Landsberg am Lech in na otoku Roseninsel na jezeru Starnberger. Nemški State Monuments Office v Stuttgartu organizira razstavo “Piles, Walls and Cacti” s poudarkom na arheologiji mokrih tal in svetovni dediščini, ki bo na ogled v Garden Fair v mestu Überlingen do 17. oktobra 2021. Druga razstava je v mestu Bad Buchau, v muzeju Federsee Museum z naslovom “Knotted und Sewn Up: Grasses, Bast and Bark – Jacks-of-All-Trades of the Stone Age” in predstavlja nova odkritja na področju arheologije tkanin. Na ogled bo do 24. oktobra 2021. Na Dan svetovne dediščine, 3. julija, bo na sprehajalni poti na otoku Roseninsel organiziran pester in zanimiv program, kjer bodo sodelovali podvodni arheologi, ki bodo predstavljali svojo opremo in kako se raziskuje pod vodo. 23. julija se bo v mestu Pestnecker ponovno odprla kamenodobna vas, s prenovljeno razstavo v paviljonu za obiskovalce, novimi informacijami ter zabavnimi aktivnostmi za vse starosti v zunanjem delu. Poleg tega je obiska vreden tudi kulinarični blog www.palafitfood.com, z novimi tedenskimi vpogledi v lonce in posode kamenodobnih in bronastodobnih kuharjev. Za več navdiha in recepte, pa tudi za informacije o mesečnem kuharskem izzivu, si oglejte Instagram profil @palafitfood.

Italija

[Fotografija: Parco Archeo Natura Fiavé © Soprintendenza per i beni culturali – Trento]
19 UNESCO območij svetovne dediščine kolišč se nahaja v petih italijanskih regijah: deset v Lombardiji, štiri v Benečiji, dve v Piemontu, eno v Furlaniji-Julijski krajini in dve na Južnem Tirolskem. Koliščarski fenomen se razteza med predalpskimi jezeri na severu do padske nižine na jugu. Večina koliščarskih naselbin se nahaja v bližini Gardskega jezera in jezera Varese. Do sedaj najstarejši znani ostanki segajo v zgodnji neolitik, približno 5000 pr. Kr. Med zgodnjo in srednjo bronasto dobo je bilo koliščarsko naseljevanje v porastu. Proti koncu 2. tisočletja pr. Kr koliščarske naselbine v tem delu izginejo. Arheološka izkopavanja so razkrila številne predmete iz brona, rogovja, živalskih kosti, kamna in veliko lončevine. Zaradi izjemnih pogojev, so se ohranile tudi organske najdbe kot je les in tkanine. Visok nivo tehnološkega razvoja koliščarjev v bronasti dobi je postavil temelje za nadaljni kultrni razvoj celotnega območja. Med praznovanjem 10. obletnice vpisa v letu 2021 se bodo odvili številni dogodki: razstave v Benetkah, Brescii, Torinu, ter v mestih Varese, Gavardo, Manerba in Desenzano, koncerti v Polpenazze del Garda, znanstveni sejem v mestu Varese, izobraževalni in izkustveni projekti, eksperimentalna arheologija in otvoritev Archeo-Park Palafitte v mestu Fiavè.

Švica

[Fotografija: pozno bronastodobno najdišče Bevaix, jezero Neuchâtel © Laténium, F. Langenegger]
56 UNESCO koliščarskih območij se nahaja v Švici. Najdemo jih okoli dveh velikih jezer, Ženevskega in Bodenskega, kot tudi na mokriščih, barjih in na obalah manjših jezer vzhodne in severo-zahodne Švice, ter na osrednji švicarski planoti. Tu se je tudi začela “koliščarska mrzlica”, ki se je nato razširila na celotno alpsko regijo. Najdišča kot so Cortaillod, Auvernier, Lüscherz in Arbon, so postala znana onkraj švicarskih meja in celo botrovala poimenovanju celotnih obdobij prazgodovinskih materialnih kultur. “Swiss Coordination Group UNESCO Palafittes” je odgovoren za upravljanje z vsemi švicarskimi območji. Sestavljen je iz predstavnikov 15 švicarskih kantonov z vpisanimi kolišči, predstavnika State Department for Culture in predstavnika Swiss Archaeological Society. Skupaj z ostalimi deležniki, muzeji, zbirkami, švicarsko agencijo “World Heritage Experience Switzerland ” in švicarsko komisijo za UNESCO, bodo švicarski kantoni ob 10. obletnici vpisa na UNESCO seznam organizirali številne zanimive dogodke. Eden večjih, bo 8. mednarodna regata deblakov na jezeru Greifensee, v kantonu Zurich,11.-12. septembra 2021. Za več informacij obiščite koledar prireditev na spletni strain www.palafittes.org .

 

Dogodki ob Tednu naravnih parkov Slovenije

V mesecu maju že tradicionalno obeležujemo teden slovenskih naravnih parkov, ki letos traja od petka, 20., do nedelje, 29. maja 2022. Upravljavci zavarovanih območij bomo v tem času za obiskovalce pripravili številne dogodke po vsej Sloveniji. Vabljeni, da se nam pridružite!

KOLEDAR DOGODKOV KRAJINSKEGA PARKA LJUBLJANSKO BARJE:

Petek, 20. 5. 2022: SVETOVNI DAN ČEBEL

Z ohranjanjem biotske pestrosti Ljubljanskega barja ohranjamo tudi opraševalce!
Vabljeni, da nas med 12. in 17. uro obiščete na stojnici pred Mestno hišo v Ljubljani.

 

Sobota, 21. 5. 2022: DAN NATURE 2000

Odkrivanje zakladov Ljubljanskega barja s kolesom – brezplačen kolesarski izlet po Krajinskem parku Ljubljansko barje

Na 26 km krožni poti bomo skupaj odkrivali zaklade, ki jih pestuje ta skrivnostna pokrajina. Sledili bomo stari in obstoječi strugi reke Ljubljanice, obiskali bomo naravni rezervat Mali plac ter naravni spomenik Jurčevo šotišče. Na koncu pa se bomo zapeljali še na osamelec Blatna Brezovica, ki ponuja čudovit razgled na barjanski mozaik.

ZBOR:
– ob 8.30 pred sedeža KPLB v Notranjih Goricah, Podpeška cesta 380, 1357 Notranje Gorice

TRAJANJE:
– okoli 4 ure

PRIPOROČENA OPREMA:
– terensko kolo, čelada, oblačila in obutev, primerna vremenskim razmeram in kolesarjenju, ter pijača.

OBVEZNE PRIJAVE DO ZASEDBE MEST NA: info@ljubljanskobarje.si

 

Torek, 24. 5. 2022: EVROPSKI DAN PARKOV

Zakladi Ljubljanskega barja na pragu glavnega mesta – vodenje po razstavi Zakladi Ljubljanskega barja in po delu tematske poti v nastajanju na Rakovi jelši

ZBOR:
– ob 17.00 v Mestnem parku Rakova jelša, pod brajdo pri Varuhu zakladov Ljubljanskega barja na začetku poti z razstavnimi panoji

TRAJANJE:
– skupaj okoli 2 uri

PRIPOROČENA OPREMA:
– dobra volja in odprta ušesa in oči ter pohodna obutev in oblačila

PRIJAVE NA: info@ljubljanskobarje.si

 

Sobota, 28. 5. 2022: POHOD PO BARJU

Na zanimivejših točkah 13 km pohoda vam bodo vodniki in domačini predstavili posamezne zanimivosti, kot so Plečnikova cerkev, naravni spomenik Kozlerjeva gošča, naravni rezervat Iški morost, naravna vrednota Strahomerska okna, ekskluzivno pa si bo letos mogoče ogledati tudi, kako potekajo dela na črnovaški cesti.

ZBOR:
– med 8.30 in 9.30 na sejmišču Barje na Ižanski 303, Ljubljana, za staro šolo Barje

ZAKLJUČEK:
– ob 15.00

Štartnine ni, dobrodošli pa so prostovoljni prispevki.

Poskrbeli bomo za vodo na poti in topli obrok pred vrnitvijo z atraktivnim prevozom.

ORGANIZATOR: Turistično društvo Barje

VODENJE: Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje

OBVEZNE PRIJAVE:
Število udeležencev je zaradi prevoza ob povratku omejeno na 150, zato so obvezne prijave na 031 322 251 ali marjan.strle107@gmail.com.

PRIPOROČENA OPREMA:
– dobra volja in odprta ušesa in oči ter pohodna obutev in oblačila

 

VSE DOGODKE, KI JIH BODO PRIPRAVILI V NARAVNIH PARKIH SLOVENIJE, SI LAHKO OGLEDATE NA SPLETNI STRANI PARKOV: https://www.naravniparkislovenije.si/.

Vabilo na kolesarsko vodenje- 21.5.2022

ODKRIVANJE ZAKLADOV LJUBLJANSKEGA BARJA S KOLESOM

V soboto 21. 5., vas vabimo, da se nam pridružite na brezplačnem kolesarskem izletu po Ljubljanskem barju. Na 26 km krožni poti bomo skupaj odkrivali zaklade, ki jih pestuje ta skrivnostna pokrajina. Sledili bomo stari in obstoječi strugi reke Ljubljanice, obiskali bomo naravni rezervat Mali plac ter naravni spomenik Jurčevo šotišče. Na koncu pa se bomo zapeljali še na osamelec Blatna Brezovica, ki ponuja čudovit razgled na barjanskih mozaik.

ZBOR:
ob 8.30 pred sedežem Krajinskega parka Ljubljansko barje v Notranjih Goricah, Podpeška cesta 380

TRAJANJE:
okoli 4 ure

PRIPOROČENA OPREMA:
Glede na to, da se bomo vozili večinoma po poljskih makadamskih poteh priporočamo terensko kolo. Obvezna oprema je čelada. Priporočamo oblačila in obutev primerna vremenskim razmeram in kolesarjenju ter pijačo.

OBVEZNE PRIJAVE DO ZASEDBE MEST NA: info@ljubljanskobarje.si

 

Vabilo na razstavo in tematsko pot na Rakovi jelši -24.5.2022

Na dan naravnih parkov Slovenije vas vabimo na voden sprehod po razstavi Zakladi Ljubljanskega barja in po delu nastajajoče tematske poti Pot med jelšami.

DOSTOP IN PARKIRANJE
Do zbornega mesta lahko pridete:

  • z mestnim avtobusom 95B in 9 ali avtomobilom, ki ga parkirate na P+R Barje.
    Potem pa se sprehodite čez avtocesto v Mestni park Rakova jelša: tu sledite puščicam z Varuhom zakladov Ljubljanskega barja, ki vas bodo pripeljale do zbornega mesta.
  • s kolesom, ki ga pustite tik ob zbornem mestu, kjer so stojala za kolesa

ZBOR
ob 17.00 v Mestnem parku Rakova jelša,
pod brajdo pri Varuhu zakladov Ljubljanskega barja na začetku poti z razstavnimi panoji

TRAJANJE
skupaj okoli 2 uri
PRIPOROČENA OPREMA
dobra volja in odprta ušesa in oči ter pohodna obutev in oblačila
PRIJAVE NA: info@ljubljanskobarje.si

 

O dvoživkah z učenci šol na Ljubljanskem barju

Aprilske padavine, ki so sledile dolgemu hladnemu in sušnemu obdobju, so spodbudile selitev dvoživk na mrestišča. V Krajinskem parku Ljubljansko barje pa smo v tem času ponovno pričeli izvajati izobraževalne delavnice o žabah in drugih vrstah dvoživk, ki očem skrite živijo v naši okolici. Na delavnicah otroci med drugim izvedo, da pupek ni paglavec, da so močeradove rumene lise edinstvene kot človeški prstni odtis in da krastačine bradavice niso nalezljive.

Praktične delavnice pripomorejo k premagovanju predsodkov, otroci pa na zabaven in sproščen način spoznajo vlogo dvoživk v ekosistemu ter ravnanja, s katerimi jim (pogosto nenamerno) škodujemo. V lanskem šolskem letu je dvoživke z nami spoznavalo več kot 450 učencev in dijakov. Delavnice potekajo v okviru evropskega projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON in so za udeležence brezplačne.

Svetovni mladinski simpozij v grški Olimpiji

Med 6. in 10. 4. 2022 je v grški Olimpiji, prizorišču antičnih olimpijskih iger, potekal mednarodni simpozij mladih »World cultural heritage«, ki ga je organiziral Hellenic Cultural and Educational Club for UNESCO. Za tri slovenske predstavnike je udeležbo omogočila slovenska nacionalna komisija za UNESCO skupaj z Društvom za Združene narode za Slovenijo (UNA): poleg Petre Vinčec, dijakinje 3. a in profesorja Aleša Vrbovška z Gimnazije Želimlje, ki leži v Krajinskem parku Ljubljansko barje, se je simpozija udeležila tudi Barbara Vidmar iz Krajinskega parka Ljubljansko barje.

Simpozij z bogato mednarodno udeležbo se je začel v Atenah, kjer je bila po prihodu vseh delegacij svečana otvoritev. Naslednji dan so se udeleženci odpeljali na skrajni zahod Peloponeza, kjer se nahaja Olimpija. Obnovljeni kongresni center, ki je v bližini arheološkega nahajališča, je dijakom in njihovim mentorjem za tri dni postal dom in učni center. Zgodovino Olimpije, arheološkega najdišča, pa so udeleženci tekom simpozija spoznali pod vodstvom izkušene vodnice, ki jih je popeljala tudi na ogled bližnjega muzeja.

Poleg tega so se dijaki na simpoziju udeleževali različnih delavnic in debatnih srečanj, podoben program pa so imeli tudi spremljevalci. Že pred potovanjem v Grčijo so dijaki dobili nalogo, da v petnajstminutni predstavitvi ali videu predstavijo UNESCO svetovno dediščino svoje države. Tako je dijakinja Petra Vinčec s predavanjem »This is my heritage« orisala naravne in kulturne znamenitosti Slovenije, ki so vpisane na UNESCO Seznam svetovne dediščine. Še posebej je izpostavila koliščarsko kulturo z Ljubljanskega barja in cerkev sv. Mihaela v Črni vasi, ki je sakralna arhitekturna mojstrovina Jožeta Plečnika. Prisotne je navdušila in tako na najboljši način predstavila Slovenijo, Krajinski park Ljubljansko barje in svojo šolo. Na poti domov se je ustavila še v Atenah in si ogledala središče mesta ter Akropolo nad njim.

Nedvomno takšna srečanja krepijo mednarodno sodelovanje dijakov in spremljevalcev, v svet ponašajo dober glas o slovenskih naravnih in kulturnih znamenitostih in med mladimi krepijo zavest o pomenu ohranjanja vsakršne dediščine. Nadvse prijetna in koristna pot pa je močno odmevala tudi med zaposlenimi in dijaki Gimnazije Želimlje ter njihovimi starši.

Minister za kulturo na območju UNESCO kolišč

V petek 1. aprila 2022 nas je obiskala delegacija iz Ministrstva za kulturo v sklopu vladnega obiska slovenskih regij. Predstavniki Javnega zavoda KP Ljubljansko barje smo delegaciji na spomeniškem območju UNESCO kolišč predstavili pomen ohranjanja visokega nivoja podzemne vode tako za naravno kot kulturno dediščino Ljubljanskega barja. S tem, ko ohranjamo mokrotne travnike tako varujemo tudi dragoceno svetovno dediščino kolišč na Ljubljanskem barju. Delegacija si je ogledala tudi novo nastajajoči interpretacijski center na Igu, kjer bodo obiskovalci dobili vpogled v biodiverziteto in dediščino količ na Ljubljanskem barju. Omenjeni interpretacijski center nastaja v sklopu projekta Na-kolih, katerega del je tudi povezovalna pot in koliščarska naselbina.

Razstava Magična narava

Mednarodni natečaj naravoslovne fotografije Magična narava organizira Združenje naravoslovnih fotografov Slovenije v okviru projekta LIFE NATURAVIVA “Biodiverziteta – umetnost življenja” že od leta 2017.

Najboljše fotografije s 4. natečaja iz leta 2020 si lahko med 1. 4. in 14. 5. 2022 ogledate v prostorih Občine Log-Dragomer in tudi na tej povezavi.

Vabljeni k ogledu!

V prihodnjih dneh množična selitev dvoživk na mrestišča

Letošnji marec je upravičil svoje staro ime, sušec. Dolgo pričakovane padavine v naslednjih dneh bodo spodbudile žabe in druge dvoživke, da se odpravijo na mrestišča. Zaradi dolgega hladnega in sušnega obdobja pričakujemo, da bo selitev zelo množična. Ker selitvene poti na mnogih mestih sekajo prometne ceste, voznike opozarjamo na previdnost in prosimo, da ustrezno prilagodijo hitrost vožnje.

Na Ljubljanskem barju so bili kot najpomembnejše črne točke za dvoživke v prometu prepoznani odseki regionalne ceste Vrhnika – Podpeč (pri Bistri in med krajema Pako in Goričica) ter Podpeč – Ig (pri Podkraju). Na treh odsekih v skupni dolžini 3.800 m smo v času spomladanskih in jesenskih selitev v letu 2020 pri nočnih pregledih ceste zabeležili več kot 11.000 osebkov dvoživk različnih vrst. Na omenjenih odsekih bodo v prihodnjih letih vzpostavljeni trajni ukrepi za varstvo dvoživk, ki vključujejo cestne podhode, stalne usmerjevalne ograje in druge spremljajoče tehnične rešitve. V letu 2020 je namreč Direkcija RS za infrastrukturo v sodelovanju s Centrom za kartografijo favne in flore, Krajinskim parkom Ljubljansko barje ter drugimi partnerji projekta LIFE AMPHICON pristopila k projektiranju trajnih ukrepov za zaščito dvoživk v sklopu celovite rekonstrukcije omenjenih delov cestnih odsekov.

Zelena rega, foto Katarina Drašler

S podaljšanjem projekta zagotovljena dodatna sezona gojenja barjanskega okarčka

Za projektom PoLJUBA je že četrto leto izvajanja aktivnosti, ki so temeljile na nadaljevanju izvajanja vrstam in habitatnim tipom prilagojene kmetijske prakse na projektnih zemljiščih. S tem so bili zagotovljeni  osnovni pogoji za izboljšanje stanja najbolj ogroženih habitatnih tipov in vrst na Ljubljanskem barju.

V lanskem letu je bil projekt podaljšan za 21 mesecev, s čimer je zagotovljena dodatna sezona gojenja in doselitve barjanskega okarčka ter dve dodatni sezoni za izvajanje ukrepov za izboljšanje in obnovo stanja projektnih traviščnih habitatnih tipov in vrst vezanih nanje. Uspešno so zaključena vsa dela za izboljšanje stanja habitata kačjega pastirja koščičnega škratca ter izlov tujerodnih želv na območju Ljubljanskega barja. Na približno 170 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč so se tako izvajali različni naravovarstveni ukrepi.

Nadaljevanje gojenja barjanskega okarčka

S ponovno naselitvijo barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost je bila leta 2020 uspešno vzpostavljena nova populacija tega ogroženega metulja, lani pa je bila ta obogatena še z 91 osebki metuljev. V lanskem letu je bil izveden tudi popis velikosti izvorne in ponovno naseljene populacije. Analiza je pokazala, da je obogatitev izvorne populacije v letu 2020 ublažila tako negativne vplive preteklih škodljivih posegov v habitatu kot morebitni negativni vpliv odvzema oplojenih samic v 2020, saj po treh letih ni bil več zaznan upad velikosti populacije. Vzpodbuden je tudi rezultat popisa velikosti novo osnovane populacije. V letu 2022 bo po zaslugi projekta, ki je podaljšan vse do konca septembra 2023, izvedena še druga obogatitev novo osnovane populacije.

Zaključena dela za izboljšanje habitata kačjega pastirja koščičnega škratca

Ker za koščičnega škratca eno glavnih groženj predstavlja neustrezno vzdrževanje jarkov, v katerih živijo njegove ličinke ter se ob njih zadržujejo odrasli osebki, je bil večji del aktivnosti namenjen  prilagojenemu načinu čiščenja jarkov. V lanskem letu so bili tako uspešno obnovljeni krajši odseki jarkov, ki zaradi svoje zaraščenosti niso več nudili primernega življenjskega prostora za koščičnega škratca. Na delih jarkov, kjer se je koščični škratec pojavljal, je bila opravljena košnja ter izvedeno ustrezno redčenje obrežne vegetacije, s čimer je zagotovljena primerna osončenost jarkov. V okviru projekta je bilo med letoma 2019 in 2021 strojno obnovljenih 6 km jarkov, košnja ter odstranjevanje lesne zarasti pa je bila izvedena na 9 km jarkov.

V Strajanovem bregu se je ponovno pojavil travniški postavnež

V dolini Strajanov breg, ki je zanimiva predvsem zaradi prisotnosti redke orhideje Loeselove grezovke, je bil v lanskem poletju ponovno opažen metulj travniški postavnež. Gre za redkega dnevnega metulja iz družine pisančkov (Nymphalidae), ki je vezan na mokrotne ali suhe ekstenzivne travnike. Najdenih je bilo kar 19 gnezd, ki so sedaj ustrezno označena in tako lahko upamo, da bo Strajanov breg postal zatočišče še ene redke in zavarovane vrste.

Izboljšanje življenjskih pogojev močvirske sklednice

Najpogostejša tujerodna vrsta želve okrasna gizdavka je z vsemi podvrstami, med katere uvrščamo tudi rdečevratko in rumenovratko, uvrščena na seznam vrst evropske uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Zanjo veljajo najstrožji ukrepi, in sicer prepoved prodaje, vnosa v države EU, gojenja, razmnoževanja, prevažanja, nakupovanja, uporabe, izmenjave, posedovanja ali izpusta v okolje. Kljub temu pa želve številni nevestni lastniki spuščajo v naravo, kjer za iste vire tekmuje z našo domorodno vrsto močvirsko sklednico. Eden pomembnih ukrepov za varovanje močvirske sklednice je tako odstranjevanje tujerodnih želv. V letu 2021 je bilo na projektnem območju odstranjenih sedem tujerodnih želv, skupno jih je bilo tako v zadnjih štirih letih z vršami in vodnimi mrežami iz narave odstranjenih 50, kar bo pomembno vplivalo na izboljšanje življenjskih pogojev močvirske sklednice.

Po novi tematski poti – Poti med jelšami se bomo lahko sprehodili jeseni

Nadaljujejo se tudi dela za vzpostavitev 3-kilometrske tematske poti na Rakovi jelši, v okviru katere bo postavljenih 8 interpretacijskih postaj, ki bodo ozaveščale o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti na Ljubljanskem barju. Nova Pot med jelšami, ki bi sicer morala svoje prve obiskovalce sprejeti konec lanskega leta, bo zaradi situacije zadnjih dveh let v svoji končni podobi zaživela predvidoma jeseni.