In memoriam Tina Porenta
Z delom na Ljubljanskem barju je pričela v jeseni leta 2022 in hitro osvojila znanje upravljanja z barjanskimi travniki, dobro spoznala območje in predano sodelovala z ekipo sodelavk in sodelavcev ter se veselila skupnih uspehov. Tina je bila res pridna kot čebelca. Vsakega dela se je lotila z zagnanostjo, še posebej pa je uživala pri delu na terenu. Poleg predanega dela, je človek ob njej čutil toplino, iskrivost ter bližino, ki govori, tudi ko človek molči. Tina je videla in vedela, kdaj in kako pristopiti k bližnjemu, pa naj bo to sodelavec, ali pa lastnik zemljišča, za katerega je vodila postopek odkupa. Ne bomo pozabili, kako je starejšo gospo, ki je prodajala zemljišče, na kateri raste mogočna jelša, prepričala, da jelše ne poseka za drva, ki jih je potrebovala za zimo. Tina je poskrbela, da je gospa v zameno za ohranjeno jelšo, dobila drva od drugod. Že takrat smo to mogočno drevo poimenovali »Tinina jelša«.
Tinina jelša
Raste sredi barjanski travnikov.
Sprehajalci, ki hodijo po bližnji poti, jo le stežka spregledajo.
V dežju mimoidočim prijazno ponuja svojo zeleno streho.
Ptice rade posedajo v njeni veličastni krošnji.
Njeni listi radoživo poplesujejo v ritmu vetra.
Na topel sončen dan, se človek spočije v njeni senci.
Mimo nje vodi poljska pot,
a človek se rad ustavi pod njo,
saj se v njenem objemu počuti domače in sprejeto.
Čeprav smo vsi vedeli, da njeno delo v krajinskem parku ne bo trajalo dolgo in da jo bo pot verjetno vodila nazaj na rodno Gorenjsko, si nikoli nismo predstavljali, da bi nas zapustila tako nenadno in na tako žalosten način. Tina, z nami boš ob napornih bitkah z blatnimi koreninami krhlike; ob tihem cvrčanju dresnikovih stebel; ob vsakem obisku travnikov, ki s tvojo pomočjo ostajajo zatočišče pestrosti barjanskega življenja. Obljubimo, da bomo vedno poskrbeli tudi za tebi tako ljubega muca Karla.
Tina, pogrešamo te.
Sodelavci iz Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje