In memoriam Tina Porenta
Z delom na Ljubljanskem barju je pričela v jeseni leta 2022 in hitro osvojila znanje upravljanja z barjanskimi travniki, dobro spoznala območje in predano sodelovala z ekipo sodelavk in sodelavcev ter se veselila skupnih uspehov. Vsakega dela se je lotila z zagnanostjo, še posebej pa je uživala pri delu na terenu. Poleg predanega dela, je človek ob njej čutil toplino, iskrivost ter bližino, ki govori, tudi ko človek molči. Tina je videla in vedela, kdaj in kako pristopiti k bližnjemu, pa naj bo to sodelavec, ali pa lastnik zemljišča, za katerega je vodila postopek odkupa. V spomin na Tino bo na barju ostala mogočna »Tinina jelša«, ohranjena po njeni zaslugi in kot trajen spomin na njeno povezanost z naravo.
Tinina jelša
Raste sredi barjanski travnikov.
Sprehajalci, ki hodijo po bližnji poti, jo le stežka spregledajo.
V dežju mimoidočim prijazno ponuja svojo zeleno streho.
Ptice rade posedajo v njeni veličastni krošnji.
Njeni listi radoživo poplesujejo v ritmu vetra.
Na topel sončen dan, se človek spočije v njeni senci.
Mimo nje vodi poljska pot,
a človek se rad ustavi pod njo,
saj se v njenem objemu počuti domače in sprejeto.
Čeprav smo vsi vedeli, da njeno delo v krajinskem parku ne bo trajalo dolgo in da jo bo pot verjetno vodila nazaj na rodno Gorenjsko, si nikoli nismo predstavljali, da bi nas zapustila tako nenadno. Tina, z nami boš ob napornih bitkah z blatnimi koreninami krhlike; ob tihem cvrčanju dresnikovih stebel; ob vsakem obisku travnikov, ki s tvojo pomočjo ostajajo zatočišče pestrosti barjanskega življenja.
Tina, pogrešamo te.
Sodelavci iz Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje