Letos smo v okviru projekta Life Urca Proemys zavarovali kar 13 gnezd močvirskih sklednic

Tudi letos smo v juniju in juliju spremljali gnezdenje močvirskih sklednic v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu. Vsak večer smo sledili 6 samicam, ki smo jih pred dvema letoma  opremili z radijskimi oddajniki. Na ta način smo jih lahko locirali, ko so na kopnem kopale gnezda ter odlagale jajca. Pri tem smo se trudili, da jih kar najmanj motimo, ko so zaključile, pa smo gnezda zaščitili s kovinsko mrežo. Na terenu pa smo nekajkrat naleteli tudi na samice brez oddajnikov, katerih gnezda smo prav tako zaščitili. S tem smo preprečili, da bi jajca izkopali ter pojedli plenilci kot so lisice ali jazbeci. Letos smo še posebno ponosni, saj smo uspeli zaščititi kar 13 gnezd močvirskih sklednic, kar je največ od kar poteka projekt! Poleg tega pa smo na terenu letos prvič opazili male želvice, stare le leto ali dve, ki so se v prejšnjih letih najverjetneje razvile v zaščitenih gnezdih.

Aktivnosti potekajo v sklopu projekta Life Urca Proemys o katerem si lahko preberete več tukaj ali pa obiščete spletno stran projekta.

 

Zaščitili smo gnezdo močvirske sklednice Foto: Jasna Tarman
Mala močvirska sklednica Foto: Ana Tratnik

 

»Doživi, raziskuj, varuj!« – uspešno zaključen seminar za učitelje

Pretekli teden je na Ljubljanskem barju potekal seminar za učitelje lokalnih osnovnih šol z naslovom »Ljubljansko barje kot učilnica: doživi, raziskuj, varuj!«. Raziskovali smo naravne posebnosti tega edinstvenega območja in preizkusili ideje za poučevanje v naravi.

Osrednja tema srečanja so bile dvoživke, njihova vloga v ekosistemu ter ukrepi za njihovo varstvo. Obiskali smo Pot na Mah, kjer smo si ogledali konkretne primere dobre prakse varstva dvoživk. V učilnici v naravi smo spoznavali življenjske prostore in druge prebivalce mlake. Strokovnjakinja za dvoživke Katja Poboljšaj (CKFF) pa nam je predstavila tudi ukrepe za varstvo dvoživk na cestah, ki smo si jih ogledali na bližnjem novo urejenem cestnem odseku.

Seminar je potekal v okviru projekta LIFE AMPHICON, katerega cilj je izboljšati stanje ogroženih vrst dvoživk in njihovih habitatov. Učitelji so imeli priložnost spoznati projektne dosežke ter prejeli posebne raziskovalne pakete, ki jim bodo v pomoč pri vključevanju vsebin o naravi in njenem varstvu v njihovo delo.

Učitelji imajo ključno vlogo pri ozaveščanju mladih o pomenu varstva narave. S svojo predanostjo in zgledom pomembno prispevajo k oblikovanju vrednot prihodnjih generacij, zato so tudi nosilci sprememb v lokalnem okolju. Hvala vsem udeležencem za sodelovanje in navdihujoč dan na Ljubljanskem barju!

Ste vedeli? Programi za šole, ki jih ponujamo v novem šolskem letu, so že objavljeni na naši spletni strani! Vabimo vas k ogledu in prijavi.

Koliščarski dan – 150. obletnica odkritja kolišč

𝐕 𝐥𝐞𝐭𝐮 𝟐𝟎𝟐𝟓 𝐧𝐚 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐬𝐤𝐞𝐦 𝐛𝐚𝐫𝐣𝐮 𝐩𝐫𝐚𝐳𝐧𝐮𝐣𝐞𝐦𝐨 𝟏𝟓𝟎. 𝐨𝐛𝐥𝐞𝐭𝐧𝐢𝐜𝐨 𝐨𝐝𝐤𝐫𝐢𝐭𝐣𝐚 𝐤𝐨𝐥𝐢𝐬̌𝐜̌.
Društvo Fran Govekar tudi letos prireja Koliščarski dan, čigar osrednja tema je letos 150. obletnica odkritja kolišč na Igu.
Kdaj: 6. september 2025, 10h-17h
Kje: v dolini Drage pri Igu, točna lokacija
Kaj: obiskovalci se bodo lahko zabavali v koliščarski kuhinji, arheoloških in naravoslovnih, keramični, lokostrelski in drugih delavnicah.
Vabljeni, da nas obiščete tudi na naši stojnici, se podate z nami na pot skozi zgodovino in spoznate Krajinski park Ljubljansko barje! 

Razpisana nova prosta delovna mesta

V Krajinskem parku Ljubljansko barje zaposlujemo!

Razpisujemo prosta delovna mesta za naravovarstvene svetovalce m/ž ter za naravovarstvenega nadzornika II m/ž.

Naravovarstveni svetovalec – m/ž – zaposlitev za 3 mesece z možnostjo podaljšanja, lokacija dela projektna pisarna Škofljica ter območje KPLB

Naravovarstveni nadzornik II m/ž – zaposlitev za nedoločen čas (6 mesečna poskusna doba), lokacija dela Notranje Gorice ter območje KPLB

Na Ljubljanskem barju opazili tujerodno rastlino navadni kristavec

V Krajinskem parku Ljubljansko barje smo nedavno na območju Bevk opazili tujerodno rastlinsko vrsto imenovano navadni kristavec (Datura stramonium). Rastlina prihaja iz Srednje Amerike in se je k nam najprej razširila kot okrasna rastlina, sedaj pa dobro uspeva kot njivski plevel in se razširja tudi na ruderalnih območjih. Marsikje jo obravnavajo kot invazivno vrsto.

Kako jo prepoznati?
V višino rastlina zraste od 40 do 100 cm. Njeni listi so temno zeleni, ovalne do jajčaste oblike. Spremlja jo neprijeten vonj. Cveti poleti in ima bele cvetove trobentaste oblike. Razmnožuje se s semeni, njeni plodovi pa so značilne trnaste glavice jajčaste oblike.

Zakaj je nevarna?
Celotna rastlina vsebuje strupena alkaloida atropin in skopolamin, zato je strupena za ljudi in za živali. Nevarno je predvsem, če bi rastlino uživali ali se je dotikali in se nato z rokami dotaknili ust ali oči ter tako v telo vnesli. Znaki zastrupitve so suha, pordela in topla koža, suha usta, tahikardija, midriaza, retenca urina, ileus, nemir, prividi,prisluhi, zaspanost, epileptični krči, nezavest, hipertermija.

Kako z njo ravnati?
Primerna načina odstranjevanja sta puljenje ali košnja, če je le možno preden rastlina semeni. Pri tem so priporočljiva zaščitna oblačila (dolgi rokavi, dolge hlače) in rokavice. Kurjenje rastline ni priporočljivo zaradi nevarnosti sproščanja strupenih snovi v dimu. S kolobarjenjem se lahko prepreči razraščanje tako, da se goji goste, strnjene posevke, kjer ni prostora za uspevanje navadnega kristavca. Če jo opazite na območju krajinskega parka ali ste v dvomu, kako se lotiti odstranjevanja, nas lahko kontaktirate po telefonu: 08205 2350 ali preko e-pošte: info@ljubljanskobarje.si.

Viri: Kmetijski inštitut Slovenije (Integrirano varstvo rastlin), Urbanatura, UKC

Uspešen zaključek prve sezone gojenja barjanskega okarčka v naši gojilnici

Z veseljem sporočamo, da smo z izpustom bub v naravo uspešno zaključili prvo sezono gojenja barjanskega okarčka, enega najbolj ogroženih metuljev v Sloveniji in Evropi. Gojenje te vrste predstavlja pomemben korak v prizadevanjih za njeno dolgoročno ohranjanje, zato nas veseli, da smo dosegli spodbudne rezultate.

Obetavni rezultati prve sezone

V letu 2025 smo v naši gojilnici vzgojili 119 osebkov barjanskega okarčka. Od teh smo 20 metuljev izpustili v izvorno populacijo na Mostišču, 99 pa jih je okrepilo populacijo v Naravnem rezervatu Iški morost. Slednjo smo po njenem izumrtju ponovno vzpostavili v letu 2020, zdaj pa z osebki iz ujetništva okrepili že tretjič.

Letos smo gojenje barjanskega okarčka prvič izvedli v lastni gojilnici, ki smo jo vzpostavili ob strokovni podpori Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU.

Gojenje se nadaljuje

Konec pomladi smo začeli drugo sezono gojenja. V ta namen smo pripravili sveže zaplate primerne travne ruše in v naravi izlovili 10 samic, ki so v insektarijih uspešno odložile jajčeca.

Trenutno poteka skrb za novo izlegle gosenice, ki vključuje:

  • odstranjevanje naravnih plenilcev (predvsem pajkov in polžev),
  • vzdrževanje ustrezne vlažnosti in razmer za rast vegetacije,
  • redno spremljanje razvoja.

Gosenice barjanskega okarčka so prehransko zelo specializirane – hranijo se predvsem z nekaterimi vrstami šašev in z modro stožko (Molinia caerulea), zato je ustrezna vegetacija ključna za njihov uspešen razvoj.

Načrti za prihodnost

Uspešnost reintrodukcije vrste je tesno povezana z ustreznim upravljanjem njenega habitata. Na območjih, kjer živi barjanski okarček, zato izvajamo številne ciljne ukrepe:

  • prilagojen režim košnje,
  • ročno odstranjevanje lesne zarasti,
  • omejevanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst.

Ukrepe smo v najožjem delu preostalega habitata barjanskega okarčka pričeli izvajati leta 2018 in bomo z njimi nadaljevali tudi v prihodnje. Gojenje v ujetništvu bo potekalo še vsaj pet sezon. V tem času želimo okrepiti lokalni populaciji na Mostišču in v Naravnem rezervatu Iški morost, postopoma pa vzpostaviti tudi povezavo med njima. S tem bomo pomembno prispevali k dolgoročnemu preživetju vrste v naravi.

Kolesarsko vodenje – od prazgodovine do današnjih dni

𝐕 𝐥𝐞𝐭𝐮 𝟐𝟎𝟐𝟓 𝐧𝐚 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐬𝐤𝐞𝐦 𝐛𝐚𝐫𝐣𝐮 𝐩𝐫𝐚𝐳𝐧𝐮𝐣𝐞𝐦𝐨 𝟏𝟓𝟎. 𝐨𝐛𝐥𝐞𝐭𝐧𝐢𝐜𝐨 𝐨𝐝𝐤𝐫𝐢𝐭𝐣𝐚 𝐤𝐨𝐥𝐢𝐬̌𝐜̌, 𝐳𝐚𝐭𝐨 𝐯𝐚𝐬 𝐨𝐛 𝐭𝐞𝐣 𝐩𝐫𝐢𝐥𝐨𝐳̌𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢 𝐯𝐚𝐛𝐢𝐦𝐨 𝐧𝐚 𝐭𝐞𝐦𝐚𝐭𝐬𝐤𝐚 𝐤𝐨𝐥𝐞𝐬𝐚𝐫𝐣𝐞𝐧𝐣𝐚, 𝐤𝐣𝐞𝐫 𝐛𝐨𝐦𝐨 𝐬𝐤𝐮𝐩𝐚𝐣 𝐨𝐝𝐤𝐫𝐢𝐯𝐚𝐥𝐢 𝐩𝐫𝐚𝐳𝐠𝐨𝐝𝐨𝐯𝐢𝐧𝐨 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐬𝐤𝐞𝐠𝐚 𝐛𝐚𝐫𝐣𝐚.
Območje Ljubljanskega barja je poseljeno že od prazgodovine, ko je bilo na tem mestu še jezero. Prvi nestalni obiskovalci območja so svoje sledi pustili še pred koliščarji, ti pa so nato ob daljših prekinitvah štiri tisočletja poseljevali obale takratnega jezera. Na kolesarskem vodenju se bomo podali na ogled Ljubljanskega barja skozi prizmo arheologije, od prazgodovine do današnjih dni.
𝐎𝐝𝐡𝐨𝐝: 16 h 30, zbor pred Domom krajanov Lavrica, Dolenjska cesta 327, 1291 Škofljica točna lokacija
𝐏𝐨𝐯𝐫𝐚𝐭𝐞𝐤: 19 h, pred Dom krajanov Lavrica
𝐓𝐫𝐚𝐣𝐚𝐧𝐣𝐞: 2,5 h
𝐃𝐨𝐥𝐳̌𝐢𝐧𝐚 𝐩𝐨𝐭𝐢: 20km, Lavrica – Ig – Lavrica
𝐎𝐛𝐯𝐞𝐳𝐧𝐞 𝐩𝐫𝐢𝐣𝐚𝐯𝐞: vodenja@ljubljanskobarje.si / 08 205 2350 (do srede, 27. 8. 2025 do 16h oz. do zapolnitve prostih mest).
𝑈𝑑𝑒𝑙𝑒𝑧̌𝑏𝑎 𝑗𝑒 𝑏𝑟𝑒𝑧𝑝𝑙𝑎𝑐̌𝑛𝑎. 𝑉𝑜𝑑𝑒𝑛𝑗𝑒 𝑣 𝑠𝑙𝑜𝑣𝑒𝑛𝑠̌𝑐̌𝑖𝑛𝑖.
*𝐼𝑧𝑙𝑒𝑡 𝑝𝑟𝑖𝑚𝑒𝑟𝑒𝑛 𝑧𝑎 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑒𝑗𝑠̌𝑒 𝑜𝑑 15. 𝑙𝑒𝑡. 𝑇𝑟𝑎𝑠𝑎 𝑗𝑒 𝑑𝑜𝑙𝑔𝑎 20 𝑘𝑚, 𝑘𝑎𝑟 𝑝𝑟𝑒𝑑𝑠𝑡𝑎𝑣𝑙𝑗𝑎 2,5 ℎ 𝑧𝑚𝑒𝑟𝑛𝑒𝑔𝑎 𝑘𝑜𝑙𝑒𝑠𝑎𝑟𝑗𝑒𝑛𝑗𝑎 𝑠 𝑝𝑜𝑠𝑡𝑎𝑛𝑘𝑖. 𝑃𝑟𝑖𝑚𝑒𝑟𝑛𝑜 𝑧𝑎 𝑘𝑜𝑙𝑒𝑠𝑎 𝑠 𝑠̌𝑖𝑟𝑠̌𝑖𝑚𝑖 𝑔𝑢𝑚𝑎𝑚𝑖, 𝑠𝑎𝑗 𝑣𝑒𝑙𝑖𝑘 𝑑𝑒𝑙 𝑝𝑜𝑡𝑖 𝑝𝑜𝑡𝑒𝑘𝑎 𝑝𝑜 𝑚𝑎𝑘𝑎𝑑𝑎𝑚𝑠𝑘𝑖 𝑝𝑜𝑑𝑙𝑎𝑔𝑖. 𝑃𝑟𝑖𝑝𝑜𝑟𝑜𝑐̌𝑒𝑛𝑎 𝑢𝑝𝑜𝑟𝑎𝑏𝑎 𝑐̌𝑒𝑙𝑎𝑑𝑒, 𝑜𝑏𝑣𝑒𝑧𝑛𝑜 𝑠𝑝𝑜𝑠̌𝑡𝑜𝑣𝑎𝑛𝑗𝑒 𝑐𝑒𝑠𝑡𝑛𝑜-𝑝𝑟𝑜𝑚𝑒𝑡𝑛𝑖ℎ 𝑝𝑟𝑒𝑑𝑝𝑖𝑠𝑜𝑣 𝑖𝑛 𝑛𝑎𝑣𝑜𝑑𝑖𝑙 𝑣𝑜𝑑𝑛𝑖𝑘𝑎.

Kolesarsko vodenje – od lokalnega čudesa do svetovnega slovesa

𝐕 𝐥𝐞𝐭𝐮 𝟐𝟎𝟐𝟓 𝐧𝐚 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐬𝐤𝐞𝐦 𝐛𝐚𝐫𝐣𝐮 𝐩𝐫𝐚𝐳𝐧𝐮𝐣𝐞𝐦𝐨 𝟏𝟓𝟎. 𝐨𝐛𝐥𝐞𝐭𝐧𝐢𝐜𝐨 𝐨𝐝𝐤𝐫𝐢𝐭𝐣𝐚 𝐤𝐨𝐥𝐢𝐬̌𝐜̌, 𝐳𝐚𝐭𝐨 𝐯𝐚𝐬 𝐨𝐛 𝐭𝐞𝐣 𝐩𝐫𝐢𝐥𝐨𝐳̌𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢 𝐯𝐚𝐛𝐢𝐦𝐨 𝐧𝐚 𝐭𝐞𝐦𝐚𝐭𝐬𝐤𝐚 𝐤𝐨𝐥𝐞𝐬𝐚𝐫𝐣𝐞𝐧𝐣𝐚, 𝐤𝐣𝐞𝐫 𝐛𝐨𝐦𝐨 𝐬𝐤𝐮𝐩𝐚𝐣 𝐨𝐝𝐤𝐫𝐢𝐯𝐚𝐥𝐢 𝐩𝐫𝐚𝐳𝐠𝐨𝐝𝐨𝐯𝐢𝐧𝐨 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐬𝐤𝐞𝐠𝐚 𝐛𝐚𝐫𝐣𝐚.
Dve skupini kolišč pri Igu na Ljubljanskem barju sta bili leta 2011 vpisani na UNESCO Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine v sklopu serijskega transnacionalnega vpisa “Prazgodovinska kolišča okoli Alp”. Na kolesarskem vodenju se bomo podali na območje zaščitenega območja kolišč in spoznali, kako se je lokalno odkritje vpisalo na zemljevid svetovne dediščine.
Skozi barjanski mozaik se bomo zapeljali do prazgodovine in na potovanju spoznavali kulturno dediščino lokalnega in svetovnega formata, ki nam bo pomagala razumeti posebnosti Ljubljanskega barja.
**𝐾𝑜𝑙𝑒𝑠𝑎𝑟𝑠𝑘𝑖 𝑖𝑧𝑙𝑒𝑡 𝑙𝑎ℎ𝑘𝑜 𝑝𝑜𝑑𝑎𝑙𝑗𝑠̌𝑎𝑡𝑒 𝑧 𝑜𝑏𝑖𝑠𝑘𝑜𝑚 𝑀𝑜𝑟𝑜𝑠𝑡𝑖𝑔𝑎, 𝑘𝑗𝑒𝑟 𝑏𝑜𝑑𝑜 𝑣 𝑠𝑜𝑏𝑜𝑡𝑜 𝑜𝑏 11ℎ 𝑖𝑛 12ℎ 𝑣 𝑘𝑜𝑙𝑖𝑠̌𝑐̌𝑎𝑟𝑠𝑘𝑖 𝑣𝑎𝑠𝑖 𝑝𝑜𝑡𝑒𝑘𝑎𝑙𝑖 𝑝𝑟𝑖𝑘𝑎𝑧𝑖 𝑘𝑜𝑙𝑖𝑠̌𝑐̌𝑎𝑟𝑠𝑘𝑖ℎ 𝑟𝑜𝑘𝑜𝑑𝑒𝑙𝑠𝑘𝑖ℎ 𝑑𝑒𝑗𝑎𝑣𝑛𝑜𝑠𝑡𝑖. 𝑉𝑠𝑡𝑜𝑝𝑛𝑖𝑐𝑒 𝑧𝑎 𝑜𝑏𝑖𝑠𝑘 𝑀𝑜𝑟𝑜𝑠𝑡𝑖𝑔𝑎 𝑠𝑖 𝑧𝑎𝑔𝑜𝑡𝑜𝑣𝑖𝑡𝑒 𝑛𝑎 𝑛𝑗𝑖ℎ𝑜𝑣𝑖 𝑠𝑝𝑙𝑒𝑡𝑛𝑖 𝑠𝑡𝑟𝑎𝑛𝑖 𝑤𝑤𝑤.𝑚𝑜𝑟𝑜𝑠𝑡𝑖𝑔.𝑠𝑖
𝐎𝐝𝐡𝐨𝐝: 9 h, zbor pred Morostigom v centru Iga, točna lokacija
𝐏𝐨𝐯𝐫𝐚𝐭𝐞𝐤: 11 h, pred Morostig
𝐓𝐫𝐚𝐣𝐚𝐧𝐣𝐞: 2h
𝐃𝐨𝐥𝐳̌𝐢𝐧𝐚 𝐩𝐨𝐭𝐢: 20km, Ig – Ljubljansko barje – Ig
𝐎𝐛𝐯𝐞𝐳𝐧𝐞 𝐩𝐫𝐢𝐣𝐚𝐯𝐞: vodenja@ljubljanskobarje.si / 08 205 2350 (do petka, 25. 7. 2025 do 16h oz. do zapolnitve prostih mest).
𝑈𝑑𝑒𝑙𝑒𝑧̌𝑏𝑎 𝑗𝑒 𝑏𝑟𝑒𝑧𝑝𝑙𝑎𝑐̌𝑛𝑎. 𝑉𝑜𝑑𝑒𝑛𝑗𝑒 𝑣 𝑠𝑙𝑜𝑣𝑒𝑛𝑠̌𝑐̌𝑖𝑛𝑖.
*𝐼𝑧𝑙𝑒𝑡 𝑝𝑟𝑖𝑚𝑒𝑟𝑒𝑛 𝑧𝑎 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑒𝑗𝑠̌𝑒 𝑜𝑑 15. 𝑙𝑒𝑡. 𝑇𝑟𝑎𝑠𝑎 𝑗𝑒 𝑑𝑜𝑙𝑔𝑎 20 𝑘𝑚, 𝑘𝑎𝑟 𝑝𝑟𝑒𝑑𝑠𝑡𝑎𝑣𝑙𝑗𝑎 2 ℎ 𝑧𝑚𝑒𝑟𝑛𝑒𝑔𝑎 𝑘𝑜𝑙𝑒𝑠𝑎𝑟𝑗𝑒𝑛𝑗𝑎 𝑠 𝑝𝑜𝑠𝑡𝑎𝑛𝑘𝑖. 𝑃𝑟𝑖𝑚𝑒𝑟𝑛𝑜 𝑧𝑎 𝑘𝑜𝑙𝑒𝑠𝑎 𝑠 𝑠̌𝑖𝑟𝑠̌𝑖𝑚𝑖 𝑔𝑢𝑚𝑎𝑚𝑖, 𝑠𝑎𝑗 𝑣𝑒𝑙𝑖𝑘 𝑑𝑒𝑙 𝑝𝑜𝑡𝑖 𝑝𝑜𝑡𝑒𝑘𝑎 𝑝𝑜 𝑚𝑎𝑘𝑎𝑑𝑎𝑚𝑠𝑘𝑖 𝑝𝑜𝑑𝑙𝑎𝑔𝑖. 𝑃𝑟𝑖𝑝𝑜𝑟𝑜𝑐̌𝑒𝑛𝑎 𝑢𝑝𝑜𝑟𝑎𝑏𝑎 𝑐̌𝑒𝑙𝑎𝑑𝑒, 𝑜𝑏𝑣𝑒𝑧𝑛𝑜 𝑠𝑝𝑜𝑠̌𝑡𝑜𝑣𝑎𝑛𝑗𝑒 𝑐𝑒𝑠𝑡𝑛𝑜-𝑝𝑟𝑜𝑚𝑒𝑡𝑛𝑖ℎ 𝑝𝑟𝑒𝑑𝑝𝑖𝑠𝑜𝑣 𝑖𝑛 𝑛𝑎𝑣𝑜𝑑𝑖𝑙 𝑣𝑜𝑑𝑛𝑖𝑘𝑎.

Kolesarsko vodenje – Po poteh Velikanske najdbe

𝐕 𝐥𝐞𝐭𝐮 𝟐𝟎𝟐𝟓 𝐧𝐚 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐬𝐤𝐞𝐦 𝐛𝐚𝐫𝐣𝐮 𝐩𝐫𝐚𝐳𝐧𝐮𝐣𝐞𝐦𝐨 𝟏𝟓𝟎. 𝐨𝐛𝐥𝐞𝐭𝐧𝐢𝐜𝐨 𝐨𝐝𝐤𝐫𝐢𝐭𝐣𝐚 𝐤𝐨𝐥𝐢𝐬̌𝐜̌, 𝐳𝐚𝐭𝐨 𝐯𝐚𝐬 𝐨𝐛 𝐭𝐞𝐣 𝐩𝐫𝐢𝐥𝐨𝐳̌𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢 𝐯𝐚𝐛𝐢𝐦𝐨 𝐧𝐚 𝐭𝐞𝐦𝐚𝐭𝐬𝐤𝐚 𝐤𝐨𝐥𝐞𝐬𝐚𝐫𝐣𝐞𝐧𝐣𝐚, 𝐤𝐣𝐞𝐫 𝐛𝐨𝐦𝐨 𝐬𝐤𝐮𝐩𝐚𝐣 𝐨𝐝𝐤𝐫𝐢𝐯𝐚𝐥𝐢 𝐩𝐫𝐚𝐳𝐠𝐨𝐝𝐨𝐯𝐢𝐧𝐨 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐬𝐤𝐞𝐠𝐚 𝐛𝐚𝐫𝐣𝐚.
17. julija 1875 je na Ljubljanskem barju v bližini Iga prišlo do Velikanske najdbe. Delavci so ob kopanju obcestnih jarkov odkrili nenavadne ostanke, za katere se je kmalu izkazalo, da so največja zakladnica znanja o prazgodovini na slovenskih tleh.
S kolesom se bomo podali na Ljubljansko barje in podoživeli odkritje, ter spoznali, kakšno bogastvo se skriva v barjanskih tleh.
𝐎𝐝𝐡𝐨𝐝: 17h, zbor pred Staro šolo na Ižanski cesti, točna lokacija
𝐏𝐨𝐯𝐫𝐚𝐭𝐞𝐤:do 20h, pred Staro šolo na Ižanski cesti
𝐓𝐫𝐚𝐣𝐚𝐧𝐣𝐞: približno 3h
𝐃𝐨𝐥𝐳̌𝐢𝐧𝐚 𝐩𝐨𝐭𝐢: 23 km, Ljubljana – Ljubljansko barje – Ig – Ljubljana
𝐎𝐛𝐯𝐞𝐳𝐧𝐞 𝐩𝐫𝐢𝐣𝐚𝐯𝐞: vodenja@ljubljanskobarje.si / 08 205 2350 (do četrka, 24. 7. 2025 do 12h oz. do zapolnitve prostih mest).
𝑈𝑑𝑒𝑙𝑒𝑧̌𝑏𝑎 𝑗𝑒 𝑏𝑟𝑒𝑧𝑝𝑙𝑎𝑐̌𝑛𝑎. 𝑉𝑜𝑑𝑒𝑛𝑗𝑒 𝑣 𝑠𝑙𝑜𝑣𝑒𝑛𝑠̌𝑐̌𝑖𝑛𝑖.
*𝐼𝑧𝑙𝑒𝑡 𝑝𝑟𝑖𝑚𝑒𝑟𝑒𝑛 𝑧𝑎 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑒𝑗𝑠̌𝑒 𝑜𝑑 15. 𝑙𝑒𝑡. 𝑇𝑟𝑎𝑠𝑎 𝑗𝑒 𝑑𝑜𝑙𝑔𝑎 25 𝑘𝑚, 𝑘𝑎𝑟 𝑝𝑟𝑒𝑑𝑠𝑡𝑎𝑣𝑙𝑗𝑎 3 ℎ 𝑧𝑚𝑒𝑟𝑛𝑒𝑔𝑎 𝑘𝑜𝑙𝑒𝑠𝑎𝑟𝑗𝑒𝑛𝑗𝑎 𝑠 𝑝𝑜𝑠𝑡𝑎𝑛𝑘𝑖. 𝑃𝑟𝑖𝑚𝑒𝑟𝑛𝑜 𝑧𝑎 𝑘𝑜𝑙𝑒𝑠𝑎 𝑠 𝑠̌𝑖𝑟𝑠̌𝑖𝑚𝑖 𝑔𝑢𝑚𝑎𝑚𝑖, 𝑠𝑎𝑗 𝑣𝑒𝑙𝑖𝑘 𝑑𝑒𝑙 𝑝𝑜𝑡𝑖 𝑝𝑜𝑡𝑒𝑘𝑎 𝑝𝑜 𝑚𝑎𝑘𝑎𝑑𝑎𝑚𝑠𝑘𝑖 𝑝𝑜𝑑𝑙𝑎𝑔𝑖. 𝑃𝑟𝑖𝑝𝑜𝑟𝑜𝑐̌𝑒𝑛𝑎 𝑢𝑝𝑜𝑟𝑎𝑏𝑎 𝑐̌𝑒𝑙𝑎𝑑𝑒, 𝑜𝑏𝑣𝑒𝑧𝑛𝑜 𝑠𝑝𝑜𝑠̌𝑡𝑜𝑣𝑎𝑛𝑗𝑒 𝑐𝑒𝑠𝑡𝑛𝑜-𝑝𝑟𝑜𝑚𝑒𝑡𝑛𝑖ℎ 𝑝𝑟𝑒𝑑𝑝𝑖𝑠𝑜𝑣 𝑖𝑛 𝑛𝑎𝑣𝑜𝑑𝑖𝑙 𝑣𝑜𝑑𝑛𝑖𝑘𝑎.