V Krajinskem parku Ljubljansko barje smo prejeli odločitev o podpori za projekt ŽIVOLJUB – Izboljšanje stanja izbranih vrst in habitatnih tipov na Ljubljanskem barju.

Namen projekta je vzpostavljanje, izboljšanje in ohranjanje ugodnega stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov, ki dajejo Ljubljanskemu barju njegovo izjemno naravno vrednost.

Med najpomembnejšimi ukrepi projekta so:

• odkup zemljišč za povečanje površin naravovarstveno pomembnih habitatov,
• prilagojena košnja,
• odstranjevanje invazivnih vrst (zlasti z mokrih in vlažnih travnikov),
• vzgoja hranilnih rastlin gosenic in gojenje barjanskega okarčka,
• obnova in vzdrževanje mokrišč ter barjanskih habitatov (z ukrepi za izboljšanje hidrologije in odstranitvijo lesne zarasti)
• dopolnitev semenske banke (zbiranje in hranjenje semen vrst, značilnih za Ljubljansko barje),
• postavitev gnezdilnic in zaščitnih ograj,
• ter postavitev interpretacijskih tabel in usmerjenih poti za usmerjanje obiska na manj občutljiva območja.

Projekt ŽIVOLJUB bo potekal od 1. 9. 2025 do 31. 8. 2029, skupna višina upravičenih stroškov pa znaša 8.832.574,23 €.
Sofinanciran je v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027, pri čemer znaša prispevek EU 40 %, nacionalni prispevek pa 60 %.

Partnerji projekta so Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

V začetku jeseni smo začeli izvajati izkope mlak za plavčke (Rana arvalis) na Ljubljanskem barju. S posegi želimo izboljšati razpoložljivost ustreznih vodnih habitatov za te ogrožene dvoživke. Z načrtovanjem in izkopavanjem novih mlak zagotavljamo pogoje za uspešno razmnoževanje teh živali, kar bo dolgoročno pripomoglo k izboljšanju stanja lokalne populacije plavčka na Ljubljanskem barju.

Izkop prvih 10 mlak je bil zaključen v preteklih dneh, dela na dodatnih lokacijah pa se bodo nadaljevala v prihodnjih tednih. V osrednjem območju razširjenosti vrste načrtujemo izkop treh novih mlak ter obnovo treh obstoječih mokrišč, ki bodo podprla obstoječo populacijo z dodatnimi in izboljšanimi habitati. Z mlakami na širšem območju razširjenosti vrste pa želimo zagotoviti primeren habitat za povečanje območja razširjenosti, ki ga vrsta na Ljubljanskem barju zaseda. Z izkopom novih mlak želimo okrepiti stabilnost lokalnih populacij dvoživk – ne le plavčka, temveč tudi drugih vrst, ki si z njimi delijo življenjski prostor. Med njimi so predvsem veliki pupek, rosnica, sekulja, zelena rega, močvirska sklednica in številne vrste vodnih nevretenčarjev.

Skrb za kulturno dediščino

Pri vseh posegih na terenu je poleg ekipe Krajinskega parka Ljubljansko barje prisoten tudi arheolog. Celotno območje Ljubljanskega barja je namreč zaradi pogostih najdb iz vseh arheoloških obdobij od paleolitika do rimskega obdobja (med pomembnejše ostaline sodijo prazgodovinska kolišča) zavarovano kot arheološko najdišče državnega pomena. Arheološke raziskave ob gradnji so tudi eden izmed pogojev za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Med tokratnimi deli doslej ni bilo najdenih arheoloških ostalin.

Plavček – posebnež med rjavimi žabami

Plavček (včasih imenovan tudi barska žaba) je redka in ogrožena vrsta rjavih žab. Odrasli osebki so rjave barve, s svetlim trebuhom in temnimi pikami na grlu. Posebej prepoznaven je v času parjenja, ko se samci za nekaj dni obarvajo intenzivno modro.
Njihovo razmnoževanje poteka spomladi, ko se plavčki zadržujejo v vodi in so aktivni tudi podnevi. Po mrestitvi se odrasli osebki umaknejo v okoliška kopenska poletna bivališča, ki so v neposredni bližini mrestišč.

Poleg izgube primernih habitatov plavčka močno ogrožajo tudi motnje na mrestiščih. Žabe so v času parjenja še posebej občutljive, njihova uspešnost razmnoževanja pa je močno odvisna od mirnega okolja. V zadnjih letih najbolj ogrožene lokacije opremljamo s posebnimi opozorilnimi tablami, ki obiskovalce območja odvračajo od dostopanja do najbolj ključnih vodnih habitatov.

Prenos znanja in nadgradnja izkušenj pri izkopih mlak

Z izkopi mlak za plavčka, ki potekajo v okviru projekta LIFE AMPHICON, nadgrajujemo znanje in izkušnje, pridobljene v preteklih letih. Od leta 2020 smo na Ljubljanskem barju izkopali več kot 130 mlak. Pri aktivnostih za varstvo plavčka nas je svojo donacijo podprlo tudi podjetje Petrol d.d.

Pri načrtovanju, izvedbi in upravljanju mlak smo pridobili številne izkušnje, ki nam omogočajo učinkovitejše načrtovanje in izvedo tudi na novih območjih in za nove ciljne vrste. V prihodnjem letu bomo spremljali, kako bodo nove mlake sprejele dvoživke in ali bodo uspešno kolonizirane. Posebno pozornost bomo namenili tudi morebitnemu širjenju invazivnih vrst, kot je sončni ostriž. S tem bomo še naprej zagotavljali, da bodo mlake podpirale pestrosti in stabilnosti ekosistema.

V četrtek, 23. oktobra, smo v sodelovanju z Direkcijo Republike Slovenije za vode v Domu kulture na Igu pripravili srečanje o vzdrževanju jarkov na Ljubljanskem barju. Dogodek je bil namenjen predstavitvi pristopov in pristojnosti pri vzdrževanju jarkov ter iskanju skupnega razumevanja med različnimi deležniki – od kmetovalcev in občin do strokovnih organizacij varstva narave in kulturne dediščine.

Ljubljansko barje je poplavna ravnica, kjer ima voda tudi danes ključno vlogo. Z gosto mrežo izsuševalnih jarkov – teh je bilo izkopanih približno 5000 kilometrov – ljudje že desetletja uravnavamo vodni režim. Jarki ne služijo le odvajanju poplavnih voda, temveč tudi osuševanju zemljišč in s tem omogočajo pogoje za kmetijsko rabo. Sistem sestavljajo večji in manjši jarki. Za vzdrževanje večjih odvodnikov, ki vplivajo na vodni režim, je odgovorna država, medtem ko je skrb za manjše jarke med posameznimi zemljišči v pristojnosti njihovih lastnikov.

Kako poteka čiščenje in vzdrževanje odvodnikov?

Na srečanju je Tonček Cezar, vodja Sektorja območja srednje Save na Direkciji Republike za vode predstavil, kako poteka vzdrževanje odvodnikov ter kakšna soglasja in dovoljenja so pri tem potrebna. Pojasnil je, da sistem večjih odvodnikov na Ljubljanskem barju meri več kot 600 kilometrov in da z njimi upravlja Direkcija za vode, ki vsako leto pripravi program vzdrževanja izbranega območja, dela pa izvaja koncesionar, podjetje Hidrotehnik.

Poleg koncesionarske službe lahko odvodnike vzdržujejo tudi druge pravne in fizične osebe, vendar morajo za to pridobiti vsa potrebna soglasja in dovoljenja – poleg soglasij pristojnih institucij (npr. Zavoda za varstvo narave, Zavoda za ribištvo, Zavoda za varstvo kulturne dediščine in upravne enote) tudi soglasje Direkcije za vode ter soglasja vseh lastnikov zemljišč, kjer potekajo posegi.

Vpliv terciarnih jarkov na vodni režim

Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, Janez Kastelic, je v nadaljevanju dogodka predstavil strokovno mnenje o vplivu čiščenja terciarnih jarkov na vodni režim, ki sta ga pripravila dr. Lidija Globevnik (TC VODE d.o.o.) in dr. Andrej Sovinc (NaravaNarave d.o.o.).

Strokovnjaki so namreč ugotovili, da tudi manjši (terciarni) jarki, če jih pri obnovi preveč poglobimo ali razširimo, pomembno vplivajo na vodni režim in s tem na stanje vlažnih travišč ter habitatov. Poglabljanje jarkov lahko tako spremeni vodne razmere širšega območja, zato so večji posegi dovoljeni le ob pridobitvi soglasij in dovoljenj pristojnih institucij.

Pomen sodelovanja in dialoga

Poleg strokovnih predstavitev se je na srečanju razvila razprava o aktualnih izzivih na Ljubljanskem barju. Udeleženci so podali številna vprašanja, pomisleke in predloge. V Krajinskem parku Ljubljansko barje se zavedamo, da je upravljanje z vodo in krajino uspešno le, če temelji na dialogu vseh ključnih deležnikov. Zato so tovrstna srečanja dragocena priložnost, da prisluhnemo različnim pogledom, poiščemo skupne rešitve in gradimo soglasje.

V četrtek 16.10.2025 je delegacija iz Pekinga pod vodstvom podžupana Wen Xian-a obiskala Mestno občino Ljubljana. Namen obiska je bil izmenjava izkušenj na področju upravljanja voda. Po dopoldanskem obisku vodarne Kleče je delegacija obiskala Krajinski park Ljubljansko barje. Na Poti barjanska okna smo delegaciji predstavili posebnosti Ljubljanskega barja: kompleksno sestavo tal in voda. Na Poti Morostig pa smo skupaj z Občino Ig izpostavili pomen podzemne vode tako za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, kmetijstvo kot za vir pitne vode. Župan Občine Ig, Zlatko Usenik, je predstavil sistem oskrbe s pitno vodo in sistem čiščenja odpadnih voda v občini. Povedal je, da se z naslednjim letom na tem področju povezujejo z Mestno občino Ljubljana.

Ob zaključki srečanja je podžupan Pekinga, Wen Xian, povedal, da daje Kitajska v zadnjih letih vse večji pomen ohranjanju okolja in varstvu narave. Izzivi upravljanja z vodami v največjem mestu na svetu so seveda temu primerni, je še dodal. Na svoji poti iskanja ustreznih poti upravljanja z vodami jim pridejo prav primeri dobrih praks, ki so jih lahko videli tudi pri nas.

S predstavitvijo naravne in kulturne dediščine ter ranljivosti le te smo sodelovali na dnevu Krajevne skupnosti Brezovica. Poleg bogato založene stojnice z informacijskimi gradivi smo pripravili tudi predstavitev invazivnih tujerodnih vrst. Za stojnico pa smo imeli pravi koliščarski kotiček, v katerem so se zadržale številne družine, še posebno na družabni igri in pri sestavljanju koliščarskega kolesa. Spoznali smo tudi številna društva, ki so aktivna v občini Brezovica, in gasilce ter celo policaje, ki so predstavljali na prireditvi svoje aktivnosti. Lepo je odkrivati, kdo vse je doma na Ljubljanskem barju in njegovi okolici. Skupaj smo ustvarili pisan mozaik doživetij.

Hvala organizatorjem za vabilo in čestitke za odlično organizacijo.

Se vidimo znova naslednje leto!

V petek, 20. septembra 2025, se je ekipa iz Krajinskega parka Ljubljansko barje podala na raziskovanje reke Ljubljanice. Veslali smo proti toku, od Podpeči do Vrhnike, z namenom preveriti prisotnost tujerodnih (invazivnih) rastlinskih vrst na rečnih bregovih.

Med opazovanjem smo naleteli na pričakovane vrste: kanadsko račjo zel (Elodea canadensis), ameriški javor (Acer negundo), oljno bučko (Echynocystis lobata), peterolistno viniko (Parthenocissus quinquefolia). Zahodne račje zeli (Elodea nuttallii) nismo zasledili. Največ pozornosti smo namenili iskanju račje zeli, predvsem ob bolj osončeni levi brežini. Tam, kjer grmovna vegetacija ni zakrivala dostopa do vode, se je kanadska račja zel v plitvinah bujno razraščala, ponekod pa so bile vidne le posamezne rastline. Le redko smo jo zasledili tudi na desni strani reke. Tujerodne vrste so se v največji meri razširile prav ob levi, sončni brežini. Ameriški javorji so se pogosto nagibali nad vodo in se s svojimi rumenkastimi jesenskimi listi jasno razlikovali od drugih dreves. Zabeležili smo večje število mladih osebkov. Najbolj opazne so bile oljne bučke, ki so se ovijale okoli dreves in grmovja in bile obložene s številnimi plodovi. Viniko smo zasledili le ponekod. Edini primerek, ki ga prepoznavamo kot najverjetneje češki dresnik (Fallopia x bohemica), smo našli pri pritoku Ljubljanice v Vrhniki. Večinoma so brežine Ljubljanice neregulirane in divje, zaraščene z avtohtono vegetacijo ter redko obiskane, kar jih vsaj deloma varuje pred širjenjem novih tujerodnih rastlinskih vrst.

V sredo, 24. septembra 2025, je v kraju Rubiera v Italiji potekal drugi obisk nadzornice projekta LIFE URCA PROEMYS. Projektni partnerji smo nadzornici predstavili napredek projekta, katerega osrednji cilj je ohranjanje močvirske sklednice (Emys orbicularis) – edine avtohtone sladkovodne želve v Sloveniji. Skupaj smo pregledali dosedanje rezultate, izzive ter nadaljnje korake, ki nas čakajo v prihodnjih fazah projekta.

Naslednji dan, 25. septembra 2025, je sledil terenski ogled v italijanski regiji Emilija – Romanja, kjer smo si ogledali izvedene ukrepe za izboljšanje stanja populacije močvirske sklednice. Partnerji iz Italije so predstavili lokacije, na katerih so izboljšali habitatne  in kjer izvajajo odlov invazivnih tujerodnih vrst želv, ter center, kjer bo potekala vzreja močvirskih sklednic za namen okrepitve lokalnih populacij.

Sestanek je potrdil dobro sodelovanje med partnerji in uspešen napredek projekta, ki s številnimi terenskimi aktivnostmi pomembno prispeva k dolgoročnemu varstvu te ogrožene vrste.