V sodelovanju z barjanskimi občinami, društvi in muzeji smo za vas pripravili koledar dogodkov v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Tokrat objavljamo koledar od marca do junija, v katerem boste našli nabor prireditev, vodenj, delavnic, predavanj. Večina dogodkov je brezplačnih, pri vodenjih in delavnicah pa je zaradi omejitve udeležencev potrebna prijava na vodenja@ljubljanskobarje.si.

Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite na katerem od dogodkov in ne pozabite na prijavo, kjer je to potrebno!

Kot smo že poročali, smo konec leta 2022 med izkopavanjem novih vodnih habitatov za dvoživke pri Bistri naleteli na ostanke prazgodovinske koliščarske naselbine. V profilu ene od mlak je arheolog, ki je nadzirali izkope, opazil navpične kole, pri podrobnejšem pregledu pa še koščke keramike, kosti, kamne in oglje. Do odkritja je prišlo v relativni bližini predhodno znanega arheološkega najdišča Naselbina Črešnja, ki datira v 4. tisočletje pred našim štetjem.

Arheologi so opravili vzorčenje lesa in 6 vzorcev poslali v nadaljnje analize. Ugotovili so, da gre za ostanke črne jelše, bukve, hrasta in jesena. Radiokarbonska analiza enega izmed vzorcev je pokazala, da les najverjetneje datira v čas med 3526 in 3365 pr. n. št. Drevo naj bi bilo posekano po letu 3425 pr. n. št. Poročilo o raziskavi lahko preberete tukaj.

Po zaključenem popisu najdišča ter odvzemu vzorcev smo izkop hitro zasuli, saj so arheološki ostanki kolišč, predvsem organski ostanki, izjemno občutljivi in na zraku hitro strohnijo in propadejo. Nadomestno mlako smo izkopali na bližnji lokaciji, kjer v teh dneh že gosti svoje prve letošnje dvoživke. Izgradnjo novih mlak ter raziskave, povezane z njimi, smo izvedli v okviru projekta LIFE AMPHICON, ki ga sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za naravne vire in prostor.

Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje upravlja z zavarovanim območjem v skupni velikost 13 505 ha. Približno 80 % površin je v zasebni lasti. Od leta 2018 smo z odkupom, najemom in neposrednimi prenosi v upravljanje pridobili 230 ha naravovarstveno pomembnih zemljišč, večinoma mokrotnih travnikov. Osrednji ukrep, namenjen izboljšanju njihovega naravovarstvenega stanja, je časovno prilagojena košnja. To za park pretežno izvajajo zunanji izvajalci, za del zemljišč pa smo z lokalnimi kmeti sklenili pogodbe o skrbništvu. Nedavno smo organizirali srečanje, kjer smo se skrbnikom zahvalili za dosedanji trud, pregledali skupne dosežke in se pogovorili o izzivih, s katerimi se srečujemo.

Mokrotni travniki v evropskem merilu veljajo za enega najbolj ogroženih ekosistemov. Obsežne površine smo v preteklosti izgubili zaradi izsuševanja in urbanizacije, izginjajo pa tudi zaradi vedno intenzivnejše  kmetijske obdelave površin na eni in opuščanja rabe in s tem povezanim zaraščanjem na drugi strani. Svoje iz leta v leto opazneje dodajajo tudi podnebne spremembe. Zato na površinah s katerimi upravljamo, izvajamo ukrepe, usmerjene k varstvu različnih ogroženih vrst (npr. kosec, strašničin mravljiščar, veliki pupek, hribski urh in močvirska sklednica), ter nekaterih značilnih barjanskih habitatnih tipov (npr. travniki s prevladujočo modro stožko in nižinski ekstenzivno gojeni travniki).

Skrbniki, ki so v večini lokalni kmetje s čutom za ohranjanje narave, so se zavezali k upoštevanju pogojev prilagojene rabe, npr. opuščanje gnojenja in paše, omejitev časa košnje in števila njenih ponovitev, puščanje nepokošenih pasov, sušenje odkosa na travniku, odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst ter na zemljiščih, oddanih v skrbništvo, ne bodo odstranjevali mejic in druge lesne vegetacije. Pogodbe o skrbništvu smo sklenili s 23 posamezniki in 2 organizacijama. Oddali smo jim 58 zemljišč s skupno površino 35 ha.

Srečanje smo izkoristili za utrjevanje partnerstva in iskanje načinov za dobro sodelovanje tudi v prihodnje. Ob tem smo kmetom še posebej hvaležni za predloge v zvezi z upravljanjem s površinami. Kot poznavalci območja imajo namreč številne dragocene izkušnje, ki bodo omogočile, da mokrotne travnike ohranimo tudi za prihodnje generacije. Veseli nas, da so se pripravljeni vključiti v proces doseganja naravovarstvenih ciljev zavarovanega območja in se jim ob tej priložnosti ponovno iskreno zahvaljujemo.