10 let od vpisa “Prazgodovinskih kolišč okoli Alp” na UNESCO seznam svetovne dediščine

V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.

“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.

Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.

V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.

Splošne informacije
Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.

 

Slovenija

[Fotografija: koliščarski ostanki na Špici, Ljubljana © City Museum of Ljubljana, MGML, G.Babič]

Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.

Avstrija

[Fotografija: Raziskovalni potop na kolišču v jezeru Keutschacher, Koroška © Kuratorium Pfahlbauten]
Pet od 111 območij iz enote svetovne dediščine “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” se nahaja v Avstriji. Štiri območja so v Zgornji Avstrij, v jezerih Attersee in Mondsee, eno območje pa v jezeru Keutschacher na Koroškem. Težko je oceniti celotno število vseh jezerskih kolišč v Avstriji, saj nekatera morda še nikoli niso bila odkrita, medtem ko so druga že za vedno izginila. Trenutno je poznanih 27 znanstveno raziskanih najdbišč, večina jih pripada kulturi okoli jezera Mondsee iz 4. tisočletja pr. Kr.  Najmlajša najdišča spadajo v obdobje 500 pr. Kr. Največja gostota naselbin je na zahodni obali jezera Attersee. Zanimivo je, da kolišča na jezeru Keutschacher niso bila zgrajena na obali, ampak v nizki vodi sredi jezera. Njihove ostanke je odkril Ferdinand Hochstetter, prvi upravitelj Naravoslovnega muzeja na Dunaju, leta 1864. Temu gre zahvala, da je muzej v svoje zbirke in razstave lahko vključil nekaj redkih in pomembnih koliščarskih najdb. Avstrijska območja, ki so del transnacionalnih enote UNESCO kolišč upravlja Zavod za ohranjanje kolišč, ki ga je ustanovila Republika Avstrija in federativni deželi Zgornja Avstrija in Koroška.

Francija

[Fotografija : Jezero Chalain (Jura). Dokumentiranje neolitskih vlečnih sani © Centre de recherche archéologique de la vallée de l’Ain / P. Pétrequin]
Enajst kolišč vpisanih na seznam svetovne dediščine se nahaja v francski Juri, Savoji in Visoki Savoji, v jezerih Chalain, Clairvaux, Aiguebelette, Bourget, Léman in Annecy. Najstarejše vasi so iz obdobja srednjega neolitika, pred 6000 leti, najmlajša kolišča pa so bila opuščena na prehodu iz bronaste v železno dobo, pred 2700 leti, ko so se v obdobju hladnejše klime in povečanih padavin dvignili nivoji jezerskih gladin in je preplavilo koliščarske naselbine. Pod predsedstvom prefekta regije Auvergne-Rhône-Alpes, država, lokalni upravljalci, različne inštitucije in društva skupaj zagotavljajo zaščito kolišč in ohranjanje njihove izjemne univerzalne vrednosti. Vpis v UNESCO je tudi način kako kolišča in arheološke raziskave približati čim večjemu številu ljudi. Številne začasne razstave, na primer v Nacionalnem Muzeju Arheologije v Saint-Germain-en-Laye, in v muzejih v Lons-le-Saunier (Jura), in v Annecy (Visoka Savoja), predstavljajo izsledke dosedanjih arheoloških raziskav. Prva monografija posvečena koliščem iz Savoje in Visoke Savoje izide konec junija 2021, v izdaji Direction Régionale des Affaires Culturelles d’Auvergne-Rhône-Alpes.

Nemčija

[Fotografija: divja jabolka, starost pribl. 5700 let, Alleshausen-Grundwiesen (Biberach) © Landesamt für Denkmalpflege im RP Stuttgart, U. Maier]
18 vpisanih območij se nahaja v Nemčiji, med zahodno obalo Bodenskega jezera v deželi Baden-Württemberg in obalo jezera Starnberger na Bavarskem. Ta kolišča predstavljajo pomemben del serijskega in transnacionalnega vpisa svetovne dediščine “Prazgodovinska kolišča okoli Alp”. Vzdolž obale Bodenskega jezera se nahaja devet vpisanih območij, šest pa se jih nahaja ob manjših jezerih in v mokriščih Zgornje Švabske. Tri območja na Bavarskem se nahajajo severovzhodno od Landsberg am Lech in na otoku Roseninsel na jezeru Starnberger. Nemški State Monuments Office v Stuttgartu organizira razstavo “Piles, Walls and Cacti” s poudarkom na arheologiji mokrih tal in svetovni dediščini, ki bo na ogled v Garden Fair v mestu Überlingen do 17. oktobra 2021. Druga razstava je v mestu Bad Buchau, v muzeju Federsee Museum z naslovom “Knotted und Sewn Up: Grasses, Bast and Bark – Jacks-of-All-Trades of the Stone Age” in predstavlja nova odkritja na področju arheologije tkanin. Na ogled bo do 24. oktobra 2021. Na Dan svetovne dediščine, 3. julija, bo na sprehajalni poti na otoku Roseninsel organiziran pester in zanimiv program, kjer bodo sodelovali podvodni arheologi, ki bodo predstavljali svojo opremo in kako se raziskuje pod vodo. 23. julija se bo v mestu Pestnecker ponovno odprla kamenodobna vas, s prenovljeno razstavo v paviljonu za obiskovalce, novimi informacijami ter zabavnimi aktivnostmi za vse starosti v zunanjem delu. Poleg tega je obiska vreden tudi kulinarični blog www.palafitfood.com, z novimi tedenskimi vpogledi v lonce in posode kamenodobnih in bronastodobnih kuharjev. Za več navdiha in recepte, pa tudi za informacije o mesečnem kuharskem izzivu, si oglejte Instagram profil @palafitfood.

Italija

[Fotografija: Parco Archeo Natura Fiavé © Soprintendenza per i beni culturali – Trento]
19 UNESCO območij svetovne dediščine kolišč se nahaja v petih italijanskih regijah: deset v Lombardiji, štiri v Benečiji, dve v Piemontu, eno v Furlaniji-Julijski krajini in dve na Južnem Tirolskem. Koliščarski fenomen se razteza med predalpskimi jezeri na severu do padske nižine na jugu. Večina koliščarskih naselbin se nahaja v bližini Gardskega jezera in jezera Varese. Do sedaj najstarejši znani ostanki segajo v zgodnji neolitik, približno 5000 pr. Kr. Med zgodnjo in srednjo bronasto dobo je bilo koliščarsko naseljevanje v porastu. Proti koncu 2. tisočletja pr. Kr koliščarske naselbine v tem delu izginejo. Arheološka izkopavanja so razkrila številne predmete iz brona, rogovja, živalskih kosti, kamna in veliko lončevine. Zaradi izjemnih pogojev, so se ohranile tudi organske najdbe kot je les in tkanine. Visok nivo tehnološkega razvoja koliščarjev v bronasti dobi je postavil temelje za nadaljni kultrni razvoj celotnega območja. Med praznovanjem 10. obletnice vpisa v letu 2021 se bodo odvili številni dogodki: razstave v Benetkah, Brescii, Torinu, ter v mestih Varese, Gavardo, Manerba in Desenzano, koncerti v Polpenazze del Garda, znanstveni sejem v mestu Varese, izobraževalni in izkustveni projekti, eksperimentalna arheologija in otvoritev Archeo-Park Palafitte v mestu Fiavè.

Švica

[Fotografija: pozno bronastodobno najdišče Bevaix, jezero Neuchâtel © Laténium, F. Langenegger]
56 UNESCO koliščarskih območij se nahaja v Švici. Najdemo jih okoli dveh velikih jezer, Ženevskega in Bodenskega, kot tudi na mokriščih, barjih in na obalah manjših jezer vzhodne in severo-zahodne Švice, ter na osrednji švicarski planoti. Tu se je tudi začela “koliščarska mrzlica”, ki se je nato razširila na celotno alpsko regijo. Najdišča kot so Cortaillod, Auvernier, Lüscherz in Arbon, so postala znana onkraj švicarskih meja in celo botrovala poimenovanju celotnih obdobij prazgodovinskih materialnih kultur. “Swiss Coordination Group UNESCO Palafittes” je odgovoren za upravljanje z vsemi švicarskimi območji. Sestavljen je iz predstavnikov 15 švicarskih kantonov z vpisanimi kolišči, predstavnika State Department for Culture in predstavnika Swiss Archaeological Society. Skupaj z ostalimi deležniki, muzeji, zbirkami, švicarsko agencijo “World Heritage Experience Switzerland ” in švicarsko komisijo za UNESCO, bodo švicarski kantoni ob 10. obletnici vpisa na UNESCO seznam organizirali številne zanimive dogodke. Eden večjih, bo 8. mednarodna regata deblakov na jezeru Greifensee, v kantonu Zurich,11.-12. septembra 2021. Za več informacij obiščite koledar prireditev na spletni strain www.palafittes.org .

 

Naj tematska pot 2024: Oddajte svoj glas za Pot na Mah

Naša najnovejša tematska pot je bila uvrščena med finaliste izbora Naj tematska pot 2024. Pot na Mah, ki obiskovalcem na igriv način predstavlja Goriški mah, ponuja vsa orodja za doživetje prave naravoslovne dogodivščine.

Pot, katere izhodišče se nahaja pri gasilskem domu PGD Goričica – Prevalje pod Krimom, na sedmih postajah predstavlja zanimive in poučne vsebine. Na njej med drugim spoznavamo nastanek Ljubljanskega barja in njegovo preobrazbe v kulturno krajino, pomen vode v prostoru, pa tudi redke in ogrožene vrste, ki tu živijo. Med najbolj priljubljenimi postajami sta nova opazovalnica za ptice ter učilnica v naravi, kjer lahko raziskovalci vseh starosti ob učni mlaki in interaktivni Žabecedi spoznavajo svet dvoživk in njihov pomen v ekosistemu.

Veseli nas, da je njeno vrednost prepoznala tudi strokovna komisija Turistične zveze Slovenije, ki nas je obiskala v poletnih mesecih. Pot na Mah je uvrstila med finaliste tekmovanja Moja dežela – lepa in gostoljubna v kategoriji Naj tematska pot 2024.

Od 3. do vključno 20. oktobra poteka spletno glasovanje, kjer lahko s svojim glasom podprete Pot na Mah in ji pomagate osvojiti naziv naj tematske poti leta. Vabimo vas, da glasujete tukaj. Vsak glas šteje!

Pot na Mah je nastala v sodelovanju Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje v okviru projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON in Občine Brezovica. Pri zasnovi in vzpostavitvi poti so pomembno vlogo odigrali tudi predlogi in ideje krajanov Goričice.

Foto: Janez Tarman

Barjanski družinski dan s koliščarji

Pridružite se nam na odkrivanju skrivnosti koliščarjev na Ljubljanskem barju.
PROGRAM
Ljubljansko barje v sebi skriva več tisoč let staro zgodbo prvih poljedelcev, živinorejcev, lončarjev in kovinarjev – koliščarjev.
Barjanski družinski dan bo posvečen raziskovanju skritih zakladov koliščarjev in okolja, v katerega so se naselili.
Na sprehodu po Ljubljanskem barju bomo odkrivali kakšno je bilo življenje v prazgodovini, kako so gradili hiše, kakšna orodja in pripomočke so uporabljali, kakšna prevozna sredstva so poznali.

Zbirno mesto: parkirišče za avtodome za Gostilno Bistra pri Vrhniki.

Termin: 9.00 -12.00
Ciljna skupina
: družine

Udeležba na dogodku je brezplačna. 

Obvezne prijave na: info@ljubljanskobarje.si, do petka, 3. 10. 2024 zjutraj (število mest je omejeno!)

Priporočamo: primerna obutev in oblačila, voda, po potrebi malica iz nahrbtnika.

V primeru dežja odpade.

Jesenska selitev dvoživk skozi nove podhode pri Podkraju

Na državni cesti Podpeč – Ig pri Podkraju je bila poleti zaključena gradnja podhodov in usmerjevalnih ograj, namenjenih zmanjševanju smrtnosti dvoživk na cestah. Da bi ocenili učinkovitost ukrepov, smo v zadnjih tednih pozorno spremljali selitev mladih dvoživk proti prezimovališčem.

Ob izbranih večerih smo pregledovali usmerjevalne ograje, beležili morebitne povožene živali in popisovali dvoživke, ki so prečkale podhode. Nekatere podhode smo opremili s posebnimi pastmi, s katerimi smo preverjali, koliko dvoživk uporablja  prehode.

Na dvokilometrskem odseku državne ceste je bila leta 2020 izvedena raziskava, ki je pokazala, da je v samo 27 spomladanskih nočeh pod kolesi avtomobilov umrlo več kot 44.000 dvoživk, v petih jesenskih nočeh pa še dodatnih 2.500. Med najpogostejšimi vrstami je bil navadni pupek, majhna dvoživka, ki za razliko od žab in krastač ne skače, zato jo je na cesti bistveno težje opaziti. Cestni odsek pri Podkraju je bil prepoznan kot ena najpomembnejših črnih točk za dvoživke na Ljubljanskem barju, poleg nje pa smo velike številčnosti povoženih dvoživk zabeležili tudi pri Pakem in v Bistri. Na omenjenih odsekih državne ceste med Vrhniko in Podpečjo gradnja podobnih ukrepov še poteka.

Prvi rezultati monitoringa kažejo, da so ukrepi učinkoviti. Medtem ko smo v podhodih in ob ograjah zabeležili številne osebke različnih vrst dvoživk, se je število povoženih živali bistveno zmanjšalo. Najštevilčnejša vrsta je bil navadni pupek, poleg njih pa smo opazili tudi rjave in zelene žabe, navadne krastače, zelene rege ter planinske in velike pupke.

Izvedeni pregledi so prvi del monitoringa učinkovitosti ukrepov za zmanjševanje smrtnosti dvoživk na cestah, ki jih je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo zgradila v okviru projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON. Učinkovitost ukrepov bomo ocenjevali tudi spomladi, ko bo selitev dvoživk, ki se takrat selijo na mrestišča, še bolj izrazita. Spremljanje bo zajelo dve pomladni in dve jesenski selitvi.

Objava prostega delovnega mesta direktorja JZ KPLB

Ministrstvo za naravne vire in prostor objavlja javni razpis za zasedbo delovnega mesta direktorja javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje.

Razpisni pogoji so objavljeni v razpisnem dokumentu (objava razpisni pogoji).

Dne 4.10.2024 je Ministrstvo za naravne vire in prostor sporočilo, da je rok za prijavo na razpis podaljšan. Rok se podaljša za 15 dni, zadnji dan za prijavo je 19.10.2024 (dopis Ministrstva za naravne vire in prostor o podaljšanju roka).

Družinski popoldan na Barju

Zbirno mesto: P&R Barje
Lokacija izvedbe aktivnosti: Pot med jelšami
Termin: 17.00 -19.00
Ciljna skupina
: družine
Brezplačno, obvezne prijave na: info@ljubljanskobarje.si
Priporočamo: udobno pohodno obutev in oblačila

Sprehodite se po delu Poti med jelšami in razstavi Krajinski parki v Mestni občini Ljubljana ter se preizkusite v kmečkih igrah, preko katerih odkrivate zanimive ogrožene živalske vrste Ljubljanskega barja.

Ponovno izvedli elektroizlov rib iz mlak na Ljubljanskem barju

Konec letošnjega poletja smo izvedli elektroizlov rib iz nekaterih mlak na Ljubljanskem barju, ki so bile izkopane v zadnjih letih z namenom izboljšanja vodnih habitatov za dvoživke in močvirsko sklednico. Podobno akcijo smo organizirali že lani, ko smo se osredotočili na mlake v bližini cest in poti, kjer je največja verjetnost, da bi ljudje vanje izpustili ribe. Letos smo na podlagi podatkov, zbranih med monitoringom dvoživk, prepoznali mlake, kjer je bilo potrebno izvesti izlov rib. Monitoring je del aktivnosti projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON.

Med terenskim delom smo v več mlakah, zasnovanih kot mrestišča za dvoživke, zaznali prisotnost invazivne tujerodne vrste rib – sončnega ostriža (Lepomis gibbosus). Ta plenilska riba, ki izvira iz Severne Amerike, je bila prvotno prinešena v naše kraje kot okrasna vrsta, uporabljali pa so jo tudi kot hrano za druge plenilske ribe. Domnevamo, da je v mlake prišla s poplavnimi vodami.

Sončni ostriž je izjemno prilagodljiva vrsta, ki lahko hitro doseže visoko številčnost in s tem ogroža druge vrste v mlakah. Hrani se tudi z mresti in paglavci dvoživk. Zaradi svoje plenilske narave izpodriva avtohtone vrste in zmanjšuje biotsko raznovrstnost v teh vodnih okoljih.

Z namenom ohranjanja naravnega ravnovesja in varovanja dvoživk smo ob koncu poletja, ko je večina dvoživk že zapustila vodno okolje, izvedli elektroizlov. To je učinkovita in neškodljiva metoda, pri kateri z električnim tokom začasno omamimo ribe. Osebke invazivnih vrst odstranimo, ostale pa po potrebi preselimo. S tem smo zagotovili, da bodo mlake tudi v prihodnjih sezonah ostale primerna mrestišča za dvoživke, ki so ključnega pomena za biotsko raznovrstnost Ljubljanskega barja.

Z odstranitvijo invazivnih rib iz mlak želimo zagotoviti, da bodo ta dragocena vodna okolja lahko služila svojemu prvotnemu namenu – ohranjanju in izboljšanju pogojev za domorodne vrste.

Kaj je elektroizlov?

Elektroizlov rib je postopek, pri katerem se z uporabo električnega toka začasno omamijo ribe, kar omogoča njihovo varno odstranitev ali preselitev. Metoda je učinkovita in neškodljiva, uporablja se predvsem za odstranjevanje invazivnih vrst, preseljevanje rib ali za znanstvene raziskave.

Na Ljubljanskem barju, kjer so vodni in kopenski habitati tesno prepleteni, je elektroizlov pomembno orodje za ohranjanje občutljivega ekosistema. Mlake na tem območju so ključna zatočišča za številne živalske vrste, zato je ustrezno upravljanje teh habitatov nujno za dolgoročno ohranjanje biotske raznovrstnosti. Z elektroizlovom prispevamo k izboljšanju pogojev za avtohtone vrste, preprečujemo širjenje invazivnih vrst ter tako varujemo naravno ravnovesje.

ODPOVEDANO – Kolesarjenje iz parka v park

*Dogodek Kolesarjenje iz parka v park je ODPOVEDAN, saj nanj nismo prijeli prijav.

 

V Evropskem tednu mobilnosti, 21. septembra, vas vabimo na kolesarski izlet, na katerem bomo povezali dve zavarovani območji narave v Mestni občini Ljubljana.

ZBOR: 21. september ob 9. uri
LOKACIJA: Čolnarna v mestnem parku Tivoli
DOLŽINA POTI: Tivoli – Rakova jelša: 3,5 km
DOLŽINA TEMATSKE POTI: Pot med jelšami: 3 km
TRAJANJE: program bo trajal okvirno 3 ure, zaključek na Rakovi jelši
IZVEDBA VODENJA: Javni zavod Krajinski park Tivoli Rožnik in Šišenski hrib, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje

Vodenje je brezplačno, obvezne prijave na: vodenja@ljubljanskobarje.si./ 08 205 2350.
Prijave sprejemamo do četrtka, 19. 9. 2024, do 16.00 oz. do zapolnitve mest.

OBVEZNA OPREMA: lastno kolo, zaščitna oprema (obvezna za udeležence do 18. leta, čelado priporočamo tudi odraslim), voda in (po potrebi) malica v nahrbtniku.

Pot bomo začeli v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. V kratki predstavi bomo spoznali naravovarstveni pomen te zelene oaze sredi mesta in ukrepe za ohranjanje tega območja. Nato se bomo s kolesom podali na 3,5 km dolgo pot do Mestnega parka Rakova jelša – vstopne točke v Krajinski park Ljubljansko barje. Ogledali si bomo razstavo s predstavitvijo vseh štirih krajinskih parkov v Mestni občini Ljubljana, po ogledu razstave pa sledi kolesarjenje po 3 km krožni Poti med jelšami. Kolesarski izlet bomo zaključili na vstopni točki na Rakovi jelši.

Letak_kolesarjenje iz parka v park

Mednarodna konferenca: Spopadanje s sušo in ohranjanje mokrišč

Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, Mestna občina Ljubljana in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v sodelovanju s turškimi partnerji vabijo na Mednarodno konferenco za izmenjavo znanj in izkušenj ter iskanje rešitev z naslovom Spopadanje s sušo in ohranjanje mokrišč, ki bo

5. septembra 2024 od 9. do 16.00 ure v veliki sejni dvorani Mestne hiše Ljubljana

Teme: Mednarodna konferenca bo ponudila vpoglede v nacionalna prizadevanja na področju urbane in ruralne suše ter aktivnosti mesta Ljubljana na teh področjih. Podrobneje bomo spoznali pomen mokrišč in mehanizme njihovega ohranjanja. Svoje poglede bodo prispevali tudi predstavniki mesta Izmir. Popoldanski del bo namenjen moderirani delavnici, kjer bomo izmenjevali izkušnje in pretresali primernost različnih ukrepov za področje obeh mest. 

6. septembra 2024 bo organiziran tudi študijski obisk Krajinskega parka Ljubljansko barje, ki bo potekal bo od 9. do 13. ure (vključuje tudi lahko kosilo)

Program: obisk treh lokacij v Krajinskem parku Ljubljansko barje:
(1) Rekonstrukcija koliščarskih naselbin prazgodovinskih kolišč okoli Alp, ki je del Unescove svetovne dediščine,
(2) Naravni rezervat Iški Morost, ki je pod upravljanjem DOPPS-a za zaščito ogrožene biodiverzitete travnikov;
(3) »Barjanska okna«, posebne izvire podzemne vode na meji med prodnimi nanosi reke Iške in Barjem.

Prijave: Tako udeležba na konferenci kot na študijskem obisku sta brezplačna, obvezne pa so prijave na posamezni dogodek preko obrazca tukaj. Število mest je omejeno, zato si svoje mesto zagotovite čim prej. Konferenca bo potekala v angleškem jeziku.

Podroben program celotne konference

Mednarodni dan barij

Kaj sploh je barje? Zakaj je potrebno opozarjati na pomen barij? Ali je na Ljubljanskem barju še kaj barja? Kje in kako si ga lahko ogledam?

Barje je poseben tip mokrišča, za katerega je značilno stalno ali občasno zastajanje vode. Porasla so z vodoljubnimi in vlagoljubnimi rastlinami, iz katerih nastaja šota.

V zadnjih letih je bil velik del barij po svetu izsušen. Z izsuševanjem barij izgubljamo tudi številne ekosistemske storitve, ki nam jih ta območja nudijo (blažitev podnebnih sprememb, biotska pestrost, vpogled v preteklost …). O pomenu barij lahko prisluhnete tudi v radijski oddaji RTV SLO.

Preko dvesto let izsuševalnih del na Ljubljanskem barju je pripeljalo do tega, da imamo danes na tem območju le še manjše območje nizkega barja Strajanov breg in nekaj ostankov visokega barja (Kozlerjeva gošča, Goriški mahMali plac …).

Za ohranitev barij je ključno ohranjanje dovolj visokega nivoja podzemne vode in ohranjanje značilnih barjanskih tal ter pokritost le-teh z značilnim barjanskim rastjem. Kot obiskovalci teh občutljivih območij bodimo zato še posebej pazljivi in previdni ter uporabljamo le urejene in označene poti.

Konec maja letos smo odprli novo tematsko pot v Krajinskem parku Ljubljansko barje Pot na Mah. Pot na Mah vas pripelje do naravnega rezervata Goriški mah, kjer izveste več o enem zadnjih ostankov visokega barja na Ljubljanskem barju.