V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.
“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.
Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.
V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.
Splošne informacije Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.
Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.
V tednu naravnih parkov Slovenije vas vabimo na Dan odprtih vrat Krajinskega parka Ljubljansko barje (KPLB), ki bo letos potekal v Borovnici. Na ploščadi nad košarkarskim igriščem za Osnovno šolo Borovnica bomo med 12.00 in 20.00 preko številnih delavnic, iger ter vodenja predstavili bogato naravno in kulturno dediščino Ljubljanskega barja ter naravovarstvene ukrepe, ki jih izvajamo v krajinskem parku. Med 12.00 in 15.00 bomo z borovniškimi osnovnošolci na številnih delavnicah raziskovali bogato naravno in kulturno dediščino Ljubljanskega barja. Po 15.00 pa za širšo javnost pripravljamo:
informativno točko Krajinskega parka Ljubljansko barje
predstavitev naravovarstvenih ukrepov ter opreme, ki jo uporabljamo pri izvajanju teh ukrepov
nabor delavnic na temo bogate naravne in kulturne dediščine kolišč (Ni vsaka žaba žaba, Lepotica ali zver, Dediščina, ki te zapelje… )
razstavo Velikanska najdba
poligon kmečkih iger, preko katerih spoznamo izbrane živalske vrste
nagradno igra Bingo
vodenje po Poti na Mah.
Na prireditvi bomo prisotni zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje, ki bomo na voljo obiskovalcem, za morebitna vprašanja in pobude.
Na nacionalnem natečaju EU projekt, moj projekt 2026 se je med 16 finalistov uvrstil projekt PoLJUBA. Vabimo vas, da PoLJUBI namenite svoj glas in s tem prispevate k dodatnemu ozaveščanju o pomenu ohranjanja narave na Ljubljanskem barju.
Projekt PoLJUBA – Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja je opozarjal na pomen ohranjanja naravnih vrednot Ljubljanskega barja kot edinstvenega ekosistema ter pomembno prispeval k obnovi in ohranjanju treh izginjajočih habitatnih tipov. V okviru projekta je bilo v nizu ukrepov v partnerstvu JZ Krajinskega parka Ljubljansko barje, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije vzpostavljenih 50 novih vodnih habitatov za dvoživke, pomemben pa je bil tudi prispevek k ohranjanju nekaterih ogroženih vrst, kot so veliki pupek, hribski urh, barjanski okarček in puščavnik.
Vabimo vas, da PoLJUBO za naj EU projekt podprete z oddajo svojega glasu TUKAJ.
Tradicionalna prireditev ob Svetovnem dnevu voda “Moja reka praznuje” bo tudi letos potekala 22. marca, v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri, v dvorani Nikola Tesla. Začela se bo ob 14.00 in bo pod motom “Kjer teče voda, raste enakost” tematsko naslovila vlogo žensk pri oskrbi in ravnanju z vodo.
Nastopajoči: Zvezdana Mlakar, gledališka in filmska igralka, TV voditeljica, vplivnica, mati in kmetica Rada Kikelj, pesnica, glasbenica, igralka, klovnesa in performerka Karlo Vizek, avdio umetnik Lado Jakša, vizualni umetnik Sanja Rejc-povezovanje prireditve.
Prireditev bo tudi v znamenju naših literatov, katerih pomembne obletnice praznujemo letos: pesnikov Srečka Kosovela in Lojzeta Krakarja in pisateljica Zofke Kveder.
Dogodek organizira HUD Karel Barjanski v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije, Javnim zavodom Krajinski park Ljubljansko barje, Notranjskim parkom, Krajinskim parkom Pivška presihajoča jezera, Zvezo kulturnih društev Vrhnika, Slovenskim društvom za zaščito voda in občinami v porečju Ljubljanice.
V torek, 24. marca 2026, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB) in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) organizirata drugo srečanje namenjeno nadaljevanju razprave o ravnanju z biomaso ter iskanju načinov njene trajnostne uporabe na zavarovanih območjih, kjer biomasa nastaja kot posledica izvajanja naravovarstvenega ukrepa pozne košnje. Dogodek bo potekal v Tehnološkem parku v Ljubljani.
Dogodek bo organiziran v okviru projekta Interreg – Območje Alp – DiversE – Integracija ohranjanja biodiverzitete znotraj proizvodnje bioenergije za nizkoogljično energijo v alpski regiji.
V teh dneh smo v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu preverili zaščitena gnezda močvirske sklednice. Ob tem smo opazili, da je iz enega od gnezd prilezla prva letošnja mlada želvica.
To je ena od želv, ki so se iz jajc izlegle že lani jeseni, zimo pa so preživele v gnezdu pod zemljo. Gnezda so samice izkopale in vanje izlegla jajca lani poleti. Da jih ne bi izkopali ter pojedli plenilci, kot so lisice in jazbeci, smo jih zaščitili z žičnato mrežo. Jeseni smo mreže privzdignili, da mlade želvice lahko gnezda samostojno zapustijo.
Za malo želvo je pot od gnezda do vode pravo malo popotovanje, polno nevarnosti. Da bi povečali njeno možnost preživetja, smo ji pomagali premagati del poti do bližnje vode, kjer se lahko skrije pred plenilci.
Močvirska sklednica je sicer naša edina domorodna sladkovodna vrsta želve. Najraje ima mirne, z rastlinjem bogate vode in sončne kotičke ob bregovih, kjer se lahko ogreje na soncu.
Aktivnosti za varstvo močvirske sklednice, vključno z varovanjem njihovih gnezd, potekajo v okviru projekta LIFE URCA PROEMYS.
V Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu se obeta celovita obnova vodnih objektov, ki bo pomembno prispevala k ohranjanju narave, prilagajanju na podnebne spremembe in večji poplavni varnosti območja. V Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje smo uspešno pridobili gradbeno dovoljenje za celovito obnovo območja. Pričetek del je predviden letošnjo jesen.
Dragocen del Krajinskega parka Ljubljansko barje
Območje ribnikov leži na jugovzhodnem delu Krajinski park Ljubljansko barje, v bližini zaselka Draga pri Igu. Dvanajst slikovitih ribnikov skupaj z gozdno učno potjo nad njimi predstavlja eno najlepših in naravovarstveno najpomembnejših območij v parku.
Rezervat je del evropskega omrežja Natura 2000 in sodi med ožje zavarovana območja parka. Gre za največje območje stoječih voda na Ljubljanskem barju.
Izjemna biotska raznovrstnost
Naravni rezervat Ribniki v dolini Drage pri Igu je pravi biser biodiverzitete. Leta 2017 je tu potekal Bioblitz. V samo 24 urah so strokovnjaki popisali kar 1.588 vrst rastlin, živali in gliv. Med njimi je bilo 206 vrst z Rdečega seznama, 144 zavarovanih vrst ter 39 vrst s Priloge II in IV Direktive o habitatih. Rezervat tako sodi med biotsko najbogatejša območja v Sloveniji.
Zakaj je obnova nujna?
Leta 2021 je bila izvedena strokovna presoja stanja vodnih objektov, ki je pokazala, da so ti v slabem, ponekod celo kritičnem stanju. Brez sanacije bi lahko prišlo do poškodb nasipov, izgube nadzora nad vodostajem ter ogrožanja habitatov in vrst, ki so od vode neposredno odvisne.
Obnova bo zajela:
sanacijo nasipov,
obnovo menihov in prelivov za zadrževanje in uravnavanje vodostaja in
ureditev lovilnih jam in usedalnikov.
Potekala bo v več sklopih, pri čemer so ribniki razdeljeni v dva sistema – severnega (Špilgut, Rakovnik, Izkopani ribnik) in južnega, ki obsega večino ribnikov v dolini, med drugim Veliki, Srednji in Zadnji ribnik.
Prilagajanje podnebnim spremembam
Eden ključnih ciljev projekta je zagotavljanje stabilnega vodnega režima. Zaradi podnebnih sprememb se pričakujejo daljša sušna obdobja, ki lahko resno ogrozijo mokriščne habitate. Z obnovo bo omogočeno učinkovitejše zadrževanje vode in vzdrževanje optimalne višine vodne gladine.
Ohranjanje mokrišč namreč velja za enega najpomembnejših ukrepov pri blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe – tako z vidika ohranjanja biodiverzitete kot tudi zadrževanja vode v prostoru.
Koraki do celovite sanacije
V zadnjih letih je bilo že izvedenih več pripravljalnih ukrepov:
leta 2022 je potekala sečnja dreves in grmovja na nasipu Velikega ribnika,
leta 2023 je bila odstranjena zarast na ostalih nasipih,
istega leta je bila izvedena tudi interventna sanacija dela nasipa na Srednjem ribniku, kjer je grozilo porušenje.
Sredstva za pripravo projektne dokumentacije so bila zagotovljena iz Sklada za podnebne spremembe. Celovita izvedba sanacije pa je predvidena v okviru kohezijskega projekta Živoljub.
Projekt podpirata tako Ministrstvo za naravne vire in prostor kot Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, pomembno pa je tudi zgledno sodelovanje z Občino Ig in drugimi deležniki.
Sanacija ne pomeni le ohranitve izjemno pomembnega naravnega območja, temveč tudi večjo varnost za prebivalce dolvodno. Z boljšim upravljanjem vodnega režima se bo zmanjšala poplavna ogroženost naselij. Gre za največjo investicijo Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje do sedaj. Dela bodo predvidoma zaključena v treh letih.
Naravni rezervat Ribniki v dolini Drage pri Igu bo tako tudi v prihodnje ostal prostor bogate narave, učenja, rekreacije in ponosa lokalne skupnosti – še bolj odporen na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe.
11. februarja 2026 se je v Tehnološkem parku v Ljubljani v soorganizaciji Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) in Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB) potekalo srečanje o vprašanju, ki je pomembno tako za upravljavce zavarovanih območij kot za kmetijski in potencialno (bio)energetski sektor: Kako trajnostno upravljati biomaso, ki nastaja kot rezultat naravovarstvenih ukrepov pozne košnje, in jo vključiti v širši kontekst zelenega prehoda? Dogodek se je odvil v okviru projekta DiversE (Interreg Območje Alp) in je dosegel svoj namen – povezal je ključne deležnike, ki lahko prispevajo k razvoju trajnih rešitev, s premišljeno zasnovo razprave pa smo organizatorji ustvarili strokoven, odprt ter problemsko usmerjen prostor dialoga.
Ključni deležniki v odprtem dialogu
Projekt DiversE v obdobju 2024–2027 povezuje 12 partnerjev iz petih alpskih držav ter razvija večdeležniški in ekosistemski pristop k upravljanju bioenergetskih verig. Slovenski fokusni laboratorij poteka v okviru pilotnih aktivnosti v Krajinskem parku Ljubljansko barje in presega klasični format strokovnega posveta. Njegov glavni namen je spodbuditi skupno razmišljanje ter oblikovanje izvedljivih sistemskih rešitev, ki usklajujejo varstvene režime, tehnične omejitve in ekonomsko realnost prostora.
Raznolika sestava udeležencev tokratnega srečanja je omogočila celovit pogled na izziv – od terenske prakse do strateških usmeritev. Sodelovali so predstavniki ACT-SI – Zavoda za razvoj in pospeševanje čistih tehnologij skupaj s strokovnjaki Kemijskega inštituta in Fakultete za strojništvo, opazovalci iz DOPPS in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavniki Krajinskega parka Ljubljansko barje, Notranjskega regijskega parka in Krajinskega parkaGoričko, predstavniki kmetijstva, vključno s kmetovalcema z Ljubljanskega barja, KGZ Ljubljana in KGZS ter drugi ključni deležniki, kot so ZRSVN, podjetje PGGH d.o.o. in vodje drugih Interreg projektov s področja biomase in biodiverzitete.
Pri facilitiranju dogodka smo organizatorji uporabili metode odprtega dialoga (Open Dialogue Toolkit), ki jih razvijamo in testiramo partnerji projekta DiversE. Metodologija se je izkazala kot ključna za ustvarjanje varnega in vključujočega okolja, ki je bil vsebinsko intenziven in obenem prijeten in sproščen. Razprava je potekala spontano, z veliko angažmaja in iskrenega zanimanja za iskanje rešitev. Udeleženci so aktivno sodelovali, postavljali vprašanja, dopolnjevali argumente ter gradili skupno razumevanje.
Energetski potencial biomase iz Krajinskega parka Ljubljansko barje
V strokovnem delu so bili predstavljeni rezultati analiz vzorcev sena iz Krajinskega parka Ljubljansko barje, ki so jih izvedli strokovnjaki s Kemijskega inštituta in Fakultete za strojništvo, v okviru sodelovanja JZ KPLB z zavodom ACT-SI. Analiza vzorcev (proksimativna, ultimativna, določanje kurilne vrednosti, vsebnosti težkih kovin itd.) so pokazali, da ima biomasa, ki nastaja kot rezultat ukrepov pozne košnje na zavarovanem območju KPLB (ukrepi KOPOP_BK, HTV), relativno dober potencial za energetsko izkoriščanje in torej lahko potencialno predstavlja lokalni obnovljiv vir energije. Ob ustrezni obdelavi lahko travniška biomasa doseže celo kurilne vrednosti, primerljive s konvencionalnimi gorivi. Omejitve, kot so vsebnost pepela, taljenje pepela in sestava mineralnih snovi so bile prepoznane kot obvladljivo tveganje, hkrati pa pomemben faktor za izbiro primerne tehnologije za energetsko izrabo. Tehnična primernost pa še ne pomeni tudi dejanske izvedljivosti. Ključno vprašanje, ki se je jasno izpostavilo, je bila ekonomika – kakšen poslovni model lahko podpira takšno upravljanje z biomaso?
Izzivi celotne verige, primeri praks in oblikovanje vzdržnega poslovnega modela
Pilot KPLB se zaenkrat osredotoča na upravljanje oz. izkoriščanje biomase iz manjšega dela krajniskega parka tj. okoli 135 hektarjev zemljišč, od skupno 13.505 ha, ki spadajo v zaščiteno območje KPLB. Trenutna količina biomase, ki nastane kot rezultatov izvajanja ukrepov pozne košnje na območju pilota KPLB, znaša okoli 600 ton. Za upravljanje s to biomaso je odgovoren JZ KPLB, kot upravljalec zaščitenega območja. Omenjena količina biomase se bo z nadaljnjim odkupom zemljišč na območju KPLB s strani države, v prihodnosti še povečevala. Vzpostavlja se celotna veriga upravljanja – od košnje, sušenja, baliranja, transporta, skladiščenja, predelave in končne izrabe. Vsaka stopnja je povezana z določenimi stroški in omejitvami, zato se je v razpravi odprl niz vprašanj, vezanih na uspešen poslovni model: Ali je mogoča lokalna energetska raba (npr. za ogrevanje javnih objektov)? Ali je smiselna predelava v pelete/brikete ali je realnejša kombinacija energetskih in materialnih tokov? Predvsem pa: Kdo nosi investicijsko tveganje in kdo ustvarja dodano vrednost?
Udeleženci so poudarili, da ostajata varstvo biodiverzitete in skladnost z regulativo (vključno z omejitvami, ki jih prinaša direktiva RED III na biotsko zavarovanih območjih), v ospredju, a dolgoročna vzdržnost ni mogoča brez ekonomske logike. Če upravljanje travišč ne vključuje premišljenega poslovnega modela, ki omogoča vsaj delno pokritje stroškov ali ustvarjanje družbene vrednosti, ostaja odvisno od izključno javnih sredstev. Zato se je kot ključno izoblikovalo vprašanje: Kako razviti model, ki povezuje javni interes varstva narave, lokalno energetsko samooskrbo in racionalno rabo sredstev ter je hkrati uporaben za posamezne kmetije, zadruge ali večja zavarovana območja, morda celo konglomerate slednjih?
Primeri iz Notranjskega regijskega parka (projekt LIFE Tršca) ter Krajinskega parka Goričko (v sodelovanju s podjetjem PGGH d.o.o.) so pokazali, da so v več desetletjih upravljanja s travniško biomaso, upravljalci že iskali različne rešitve za snovno izrabo in da so pilotno že bili preizkušeni različni scenariji – od razvoja produktov kot so peleti, namenjeni za steljo domačih ljubljenčkov, do briketiranja in kompostiranja sena. Vendar pa taki projekti zahtevajo jasno organizacijsko strukturo, partnerstva in dolgoročno stabilnost. Kmetovalci z Ljubljanskega barja so opozorili na realnost vsakodnevnega dela, sezonske omejitve in stroške, ki jih regulativni okviri pogosto ne prepoznajo v celoti. Posebej so bile izpostavljene tudi regionalne razlike, saj se vremenski vzorci, stopnja vlažnosti in značilnosti mokrišč med posameznimi območji Slovenije bistveno razlikujejo, pri čemer ima vsako območje svojevrstne, sui generis pogoje upravljanja.
(Ne)usklajenost biodiverzitete, zakonodaje in ekonomike ter različnih politik
Dogodek je razpravo razširil iz okvirov varstva narave in regulative v širši razvojni kontekst. Trajnostna raba biomase na zavarovanih območjih je lahko del zelenega prehoda le ob usklajenosti treh stebrov: biodiverzitete, zakonodaje in ekonomike. Prav zato so udeleženci poudarili nujnost aktivnega vključevanja nacionalnih institucij v nadaljnje razprave, saj je za oblikovanje stabilnih poslovnih modelov potrebna usklajenost energetskih, kmetijskih in okoljskih politik.
Fokusni laboratorij je jasno pokazal, da obstaja močna pripravljenost za sodelovanje in skupno iskanje rešitev od spodaj navzgor: s strani kmetov in upravljavcev, ki vsakodnevno skrbijo za ohranjanje ekstenzivnih travnikov, tako da trajnostno obdelujejo območja in hkrati ohranjajo biodiverziteto, do regionalnih akterjev, ki prepoznavajo pomen usklajevanja lokalnih praks s širšimi strateškimi cilji ter izpostavljajo vrzeli med evropskimi, nacionalnimi uredbami in realnimi potrebami ter praksami na terenu. Udeleženci so poudarili, da si želijo intenzivnejšega povezovanja, to pa je nujno, da se razvijejo skupne, izvedljive rešitve, ki bodo presegle pilotno izvajanje in postale trajna praksa v regiji. Direktor JZ KPLB je ob tem izpostavil, da je ravno medsebojno povezovanja in izmenjava znanja ključni moment srečanja in usmeritev za prihodnost. Tovrstni dogodki so obenem pomembna iztočnica za resorna ministrstva, kjer lahko črpajo pomembno, poglobljeno znanje o praktičnih, regulativnih in razvojnih izzivih upravljanja biomase ter trajnostne rabe naravnih virov.
Nadaljevanje že marca 2026 – pridružite se!
Marca 2026 bo sledilo nadaljevanje razprave v širši sestavi, s poudarkom na ekonomskih scenarijih, zakonodajnih usklajevanjih in konkretnih korakih za implementacijo pilotnih rešitev. Zaradi izraženega širšega interesa bo dogodek potekal v hibridni obliki, s čimer želimo omogočiti sodelovanje najširšemu krogu deležnikov.
Če se prepoznate v navedenih temah, vas vabimo k oddaji interesa za udeležbo. Za dodatne informacije se lahko obrnete na vodjo projekta Petro Kurinčič (RRA LUR) na petra.kurincic@rralur.si ali na Jasno Možina (JZ KPLB) na jasna.mozina@ljubljanskobarje.si.
Ljubljansko barje ima priložnost postati referenčni primer, kako lahko zavarovano območje uspešno poveže varstvo narave, lokalno gospodarstvo in cilje zelenega prehoda v dolgoročno vzdržno celoto.
Kmetovanje na Ljubljanskem barju je zaradi vsakoletnih poplav in podnebnih sprememb vse bolj zahtevno. Poleg omenjenega za kmete predstavlja velik izziv tudi poznavanje vse obsežnejše zakonodaje, ki določa varstvene režime in omejitve kmetovanja v Krajinskem parku Ljubljansko barje (KPLB). Na zadnjem srečanju z Javnim zavodom KPLB v oktobru 2025 so kmetje podali pobudo za celovito predstavitev omejitev kmetovanja v krajinskem parku. Javni zavod je tako na pobudo kmetov povabil k sodelovanju pri predstavitvi teh vsebin vse ključne državne javne službe, ki določajo omenjene vsebine in so tudi pristojne za njihovo razlago. 4. februarja 2026 je tako Javni zavod KPLB v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Ministrstvom za naravne vire in prostor (MNVP), Zavodom RS za varstvo narave (ZRSVN) in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) v Domu kulture na Igu izvedel predstavitev varstvenih režimov in omejitev kmetovanja na Ljubljanskem barju.
Organizatorji dogodka smo zaradi časovne obsežnosti predstavitev določili sistem pisnega postavljanja vprašanj. Po zaključku vsakega sklopa predstavitev so tako udeleženci oddali svoja pisna vprašanja. Na koncu vseh sklopov predstavitev pa so predavatelji odgovarjali na izbor prejetih pisnih vprašanj. Javni zavod KPLB je vsa prejeta vprašanja poslal sodelujočim javnim službam. Odgovore na zastavljana vprašanja udeležencev si lahko ogledate tu.
Na pragu svetovnega dneva mokrišč, ki ga obeležujemo vsako leto 2. februarja, odstiramo pomene Ljubljanskega barja za nas ljudi. Danes večji del javnosti prepoznava Ljubljansko barje kot dragoceno območje biotske pestrosti ter območje prazgodovinskih kolišč. Vsa ta bogata naravna in kulturna dediščina pa je posledica specifike barjanskih tal in vode, ki se nahaja v tleh. Zaradi same lege in oblike pokrajine predstavlja to območje naravno razlivno površino, v kateri se zadržujejo poplavne vode. Posebnost Ljubljanskega barja so tudi zelo kompleksna tla, ki zadržujejo vodo. Prav ta kombinacija omogoča nam ljudem danes številne funkcije, ki niso vidne na prvi pogled, so pa ključne za naše varno in zdravo življenje:
Naravna razlivna površina – zadrževalnik poplavnih voda
V času daljših in močnejših padavin velika ravnica z globokimi barjanskimi tlemi zadržuje ogromne količine voda. V času rednih poplav je tako poplavljenega 14% površine Ljubljanskega barja, v času obsežnejših 30 % površine, v času katastrofalnih poplav pa kar 60% površine Ljubljanskega barja.
Vir pitne vode
Pod celotno površino Ljubljanskega barja se nahaja podzemna voda. Kot vir pitne vode jo črpamo na vršajih prodonosnih rek Iške, Želimeljščice in Borovniščice. Največja je vodarna Brest na vršaju reke Iške, ki oskrbuje s pitno vodo Ig in 10% Ljubljane.
Vir hrane
Ljubljansko barje je vir divje in gojene hrane. Na barjanskih travnikih, v mejicah in ob vodah uspevajo številna zelišča kot so baldrijan, brestovolistni oslad in bezeg. Zadnjih dvesto let Barje predstavlja tudi vir gojene hrane. Kmetje so na Ljubljanskem barju ustvarili svojevrsten mozaik travnikov, njiv, mejic in vodotokov.
Naravna čistilna naprava
Šota, mikrobi in močvirske rastline delujejo kot biofiltri. Poleg fizikalnega filtriranja opravljajo tla še kemijsko filtriranje, nevtralizacijo in razgradnjo škodljivih ali nevarnih snovi. Močvirske rastline porabljajo prekomerne količine hranil v vodi in tudi vežejo nase težke kovine.
Blažitev podnebnih sprememb
Vlaga z izhlapevanjem hladi ozračje, šota v barjanskih tleh pa skladišči velike količine ogljika. V času, ko prihaja do vse toplejšega ozračja in vse večjih izpustov toplogrednih plinov predstavljajo barjanska tla še posebej dragocen zaklad. V toplih dneh vlaga iz barjanskih tal izhlapeva in s tem hladi ozračje. Tako je v osrednjem delu Barja vedno za stopinjo do dve ali celo tri hladneje kot na obrobju.
V zadnjih dveh desetletjih se je odnos do mokrišč na svetovni ravni pričeli spreminjati – iz obrobne ekološke teme so postala osrednji del politik blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe. Mednarodna sporočila Ramsarske konvencije, Združenih narodov in Evropske unije vse bolj poudarjajo, da so mokrišča naš ključni naravni zavezniki pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami. Z ohranjanjem in obnovo mokrišč hkrati varujemo biotsko raznovrstnost, povečujemo odpornost družbe na ekstremne vremenske dogodke ter prispevamo k doseganju podnebnih ciljev.
