V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.
“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.
Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.
V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.
Splošne informacije Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.
Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.
Po zaključku 1. sezone, ko smo v gojilnici uspešno vzgojili 119 osebkov, so tudi to sezono samice v insektarijih odložile lepo število jajčec. V desetih dneh so se iz njih začele izlegati komaj milimetrske gosenice. Ker so se številne izlegle kar na mreži insektarija, smo jih morali ročno prenesti na hranilne rastline.
Aktivno poletje in rast gosenic
Od junija do sredine oktobra so se gosenice pridno prehranjevale s hranilnimi rastlinami – šaši, modro stožko in pasjo šopuljo – ter dosegle velikost približno 1,5 cm. S hladnimi jutri, krajšimi dnevi in postopnim sušenjem vegetacije se je začela spreminjati tudi njihova barva. Iz travnato zelene so se preoblekle v svetlo oranžne in rjave odtenke, kar jim pomaga pri skrivanju v suhi travi. Spomladi se bodo znova obarvale zeleno.
Skrb za gosenice v zimskem času
Čeprav gosenice v zimskem času mirujejo v talni vegetaciji, v gojilnici ne zmanjka dela. Stanje v insektarijih dnevno spremljamo. Trenutno nam največ preglavic povzročajo goli polži in velika vlaga, ki lahko privede do pojava rastlinske plesni.
Posebno skrb namenjamo odstranjevanju polžev. Ti so lahko nevarni za mirujoče stadije razvoja metuljev, zlasti bube. Od poletja smo iz insektarijev skupno odstranili že 187 golih polžev! Lovimo jih s pomočjo solate, ki jo namestimo ob rob insektarija.
Obetavna prihodnja pomlad
Zadnje štetje pred zimskim mirovanjem je pokazalo izjemen rezultat – v desetih insektarijih smo našteli 367 aktivnih gosenic. To nam daje veliko upanja, da nam bo konec pomladi prinesel številne uspešne bube in nove osebke barjanskega okarčka.
Ali ste vedeli?
Barjanski okarček je ena najbolj ogroženih vrst metuljev v Evropi. Vrsta se je skozi zgodovino prilagodila na dva različna tipa življenjskega prostora. T.i. vlagoljubni ekotip v Sloveniji najdemo le še na Ljubljanskem barju. Vrsta je do leta 1990 raztreseno poseljevala celotno Ljubljansko barje, zdaj pa je močno ogrožena. Pred izumrtjem jo poskušamo rešiti z vzgojo osebnov v ujetništvu.
Med leti 2001 in 2014 se je površina življenjskega prostora barjanskega okarčka na Ljubljanskem barju zmanjšala za več kot 80 %.
V Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje širimo svojo ekipo! V okviru projekta ŽivoLjub, namenjenem vzpostavljanju, izboljšanje in ohranjanju ugodnega stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov na Ljubljanskem barju, je na voljo šest prostih delovnih mest. Iščemo motivirane, odgovorne in naravi predane posameznike, ki jih veseli dinamično delo na terenu, strokovni izzivi ter soustvarjanje dolgoročnih sprememb.
Razpisana delovna mesta
Naravovarstveni svetovalec – 3 delovna mesta
Naravovarstveni sodelavec III – 1 delovno mesto
Naravovarstveni sodelavec IV – 1 delovno mesto
Tehnični sodelavec IV – 1 delovno mesto
Zaposlitve se sklepajo za določen čas, do 30.8.2029.
Projekt Živoljub sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Vse podrobnosti o posameznih delovnih mestih so dostopne na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje.
Zakaj se pridružiti naši ekipi?
delo v enem najpomembnejših zavarovanih območij Slovenije,
sodelovanje v interdisciplinarnem timu,
možnost strokovnega razvoja,
dinamično delo, ki združuje strokovno delo, terenske aktivnosti in sodelovanje z ljudmi.
V Krajinskem parku Ljubljansko barje smo prejeli odločitev o podpori za projekt ŽIVOLJUB – Izboljšanje stanja izbranih vrst in habitatnih tipov na Ljubljanskem barju.
Namen projekta je vzpostavljanje, izboljšanje in ohranjanje ugodnega stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov, ki dajejo Ljubljanskemu barju njegovo izjemno naravno vrednost.
Med najpomembnejšimi ukrepi projekta so:
odkup zemljišč za povečanje površin naravovarstveno pomembnih habitatov,
prilagojena košnja,
odstranjevanje invazivnih vrst (zlasti z mokrih in vlažnih travnikov),
vzgoja hranilnih rastlin gosenic in gojenje barjanskega okarčka,
obnova in vzdrževanje mokrišč ter barjanskih habitatov (z ukrepi za izboljšanje hidrologije in odstranitvijo lesne zarasti)
dopolnitev semenske banke (zbiranje in hranjenje semen vrst, značilnih za Ljubljansko barje),
postavitev gnezdilnic in zaščitnih ograj,
ter postavitev interpretacijskih tabel in usmerjenih poti za usmerjanje obiska na manj občutljiva območja.
Projekt ŽIVOLJUB bo potekal od 1. 9. 2025 do 31. 8. 2029, skupna višina upravičenih stroškov pa znaša 8.832.574,23 €. Sofinanciran je v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027, pri čemer znaša prispevek EU 40 %, nacionalni prispevek pa 60 %.
V začetku jeseni smo začeli izvajati izkope mlak za plavčke (Rana arvalis) na Ljubljanskem barju. S posegi želimo izboljšati razpoložljivost ustreznih vodnih habitatov za te ogrožene dvoživke. Z načrtovanjem in izkopavanjem novih mlak zagotavljamo pogoje za uspešno razmnoževanje teh živali, kar bo dolgoročno pripomoglo k izboljšanju stanja lokalne populacije plavčka na Ljubljanskem barju.
Izkop prvih 10 mlak je bil zaključen v preteklih dneh, dela na dodatnih lokacijah pa se bodo nadaljevala v prihodnjih tednih. V osrednjem območju razširjenosti vrste načrtujemo izkop treh novih mlak ter obnovo treh obstoječih mokrišč, ki bodo podprla obstoječo populacijo z dodatnimi in izboljšanimi habitati. Z mlakami na širšem območju razširjenosti vrste pa želimo zagotoviti primeren habitat za povečanje območja razširjenosti, ki ga vrsta na Ljubljanskem barju zaseda. Z izkopom novih mlak želimo okrepiti stabilnost lokalnih populacij dvoživk – ne le plavčka, temveč tudi drugih vrst, ki si z njimi delijo življenjski prostor. Med njimi so predvsem veliki pupek, rosnica, sekulja, zelena rega, močvirska sklednica in številne vrste vodnih nevretenčarjev.
Skrb za kulturno dediščino
Pri vseh posegih na terenu je poleg ekipe Krajinskega parka Ljubljansko barje prisoten tudi arheolog. Celotno območje Ljubljanskega barja je namreč zaradi pogostih najdb iz vseh arheoloških obdobij od paleolitika do rimskega obdobja (med pomembnejše ostaline sodijo prazgodovinska kolišča) zavarovano kot arheološko najdišče državnega pomena. Arheološke raziskave ob gradnji so tudi eden izmed pogojev za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Med tokratnimi deli doslej ni bilo najdenih arheoloških ostalin.
Plavček – posebnež med rjavimi žabami
Plavček (včasih imenovan tudi barska žaba) je redka in ogrožena vrsta rjavih žab. Odrasli osebki so rjave barve, s svetlim trebuhom in temnimi pikami na grlu. Posebej prepoznaven je v času parjenja, ko se samci za nekaj dni obarvajo intenzivno modro.
Njihovo razmnoževanje poteka spomladi, ko se plavčki zadržujejo v vodi in so aktivni tudi podnevi. Po mrestitvi se odrasli osebki umaknejo v okoliška kopenska poletna bivališča, ki so v neposredni bližini mrestišč.
Poleg izgube primernih habitatov plavčka močno ogrožajo tudi motnje na mrestiščih. Žabe so v času parjenja še posebej občutljive, njihova uspešnost razmnoževanja pa je močno odvisna od mirnega okolja. V zadnjih letih najbolj ogrožene lokacije opremljamo s posebnimi opozorilnimi tablami, ki obiskovalce območja odvračajo od dostopanja do najbolj ključnih vodnih habitatov.
Prenos znanja in nadgradnja izkušenj pri izkopih mlak
Pri načrtovanju, izvedbi in upravljanju mlak smo pridobili številne izkušnje, ki nam omogočajo učinkovitejše načrtovanje in izvedo tudi na novih območjih in za nove ciljne vrste. V prihodnjem letu bomo spremljali, kako bodo nove mlake sprejele dvoživke in ali bodo uspešno kolonizirane. Posebno pozornost bomo namenili tudi morebitnemu širjenju invazivnih vrst, kot je sončni ostriž. S tem bomo še naprej zagotavljali, da bodo mlake podpirale pestrosti in stabilnosti ekosistema.
V četrtek, 23. oktobra, smo v sodelovanju z Direkcijo Republike Slovenije za vode v Domu kulture na Igu pripravili srečanje o vzdrževanju jarkov na Ljubljanskem barju. Dogodek je bil namenjen predstavitvi pristopov in pristojnosti pri vzdrževanju jarkov ter iskanju skupnega razumevanja med različnimi deležniki – od kmetovalcev in občin do strokovnih organizacij varstva narave in kulturne dediščine.
Ljubljansko barje je poplavna ravnica, kjer ima voda tudi danes ključno vlogo. Z gosto mrežo izsuševalnih jarkov – teh je bilo izkopanih približno 5000 kilometrov – ljudje že desetletja uravnavamo vodni režim. Jarki ne služijo le odvajanju poplavnih voda, temveč tudi osuševanju zemljišč in s tem omogočajo pogoje za kmetijsko rabo. Sistem sestavljajo večji in manjši jarki. Za vzdrževanje večjih odvodnikov, ki vplivajo na vodni režim, je odgovorna država, medtem ko je skrb za manjše jarke med posameznimi zemljišči v pristojnosti njihovih lastnikov.
Kako poteka čiščenje in vzdrževanje odvodnikov?
Na srečanju je Tonček Cezar, vodja Sektorja območja srednje Save na Direkciji Republike za vode predstavil, kako poteka vzdrževanje odvodnikov ter kakšna soglasja in dovoljenja so pri tem potrebna. Pojasnil je, da sistem večjih odvodnikov na Ljubljanskem barju meri več kot 600 kilometrov in da z njimi upravlja Direkcija za vode, ki vsako leto pripravi program vzdrževanja izbranega območja, dela pa izvaja koncesionar, podjetje Hidrotehnik.
Poleg koncesionarske službe lahko odvodnike vzdržujejo tudi druge pravne in fizične osebe, vendar morajo za to pridobiti vsa potrebna soglasja in dovoljenja – poleg soglasij pristojnih institucij (npr. Zavoda za varstvo narave, Zavoda za ribištvo, Zavoda za varstvo kulturne dediščine in upravne enote) tudi soglasje Direkcije za vode ter soglasja vseh lastnikov zemljišč, kjer potekajo posegi.
Vpliv terciarnih jarkov na vodni režim
Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, Janez Kastelic, je v nadaljevanju dogodka predstavil strokovno mnenje o vplivu čiščenja terciarnih jarkov na vodni režim, ki sta ga pripravila dr. Lidija Globevnik (TC VODE d.o.o.) in dr. Andrej Sovinc (NaravaNarave d.o.o.).
Strokovnjaki so namreč ugotovili, da tudi manjši (terciarni) jarki, če jih pri obnovi preveč poglobimo ali razširimo, pomembno vplivajo na vodni režim in s tem na stanje vlažnih travišč ter habitatov. Poglabljanje jarkov lahko tako spremeni vodne razmere širšega območja, zato so večji posegi dovoljeni le ob pridobitvi soglasij in dovoljenj pristojnih institucij.
Pomen sodelovanja in dialoga
Poleg strokovnih predstavitev se je na srečanju razvila razprava o aktualnih izzivih na Ljubljanskem barju. Udeleženci so podali številna vprašanja, pomisleke in predloge. V Krajinskem parku Ljubljansko barje se zavedamo, da je upravljanje z vodo in krajino uspešno le, če temelji na dialogu vseh ključnih deležnikov. Zato so tovrstna srečanja dragocena priložnost, da prisluhnemo različnim pogledom, poiščemo skupne rešitve in gradimo soglasje.
V četrtek 16.10.2025 je delegacija iz Pekinga pod vodstvom podžupana Wen Xian-a obiskala Mestno občino Ljubljana. Namen obiska je bil izmenjava izkušenj na področju upravljanja voda. Po dopoldanskem obisku vodarne Kleče je delegacija obiskala Krajinski park Ljubljansko barje. Na Poti barjanska okna smo delegaciji predstavili posebnosti Ljubljanskega barja: kompleksno sestavo tal in voda. Na Poti Morostig pa smo skupaj z Občino Ig izpostavili pomen podzemne vode tako za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, kmetijstvo kot za vir pitne vode. Župan Občine Ig, Zlatko Usenik, je predstavil sistem oskrbe s pitno vodo in sistem čiščenja odpadnih voda v občini. Povedal je, da se z naslednjim letom na tem področju povezujejo z Mestno občino Ljubljana.
Ob zaključki srečanja je podžupan Pekinga, Wen Xian, povedal, da daje Kitajska v zadnjih letih vse večji pomen ohranjanju okolja in varstvu narave. Izzivi upravljanja z vodami v največjem mestu na svetu so seveda temu primerni, je še dodal. Na svoji poti iskanja ustreznih poti upravljanja z vodami jim pridejo prav primeri dobrih praks, ki so jih lahko videli tudi pri nas.
S predstavitvijo naravne in kulturne dediščine ter ranljivosti le te smo sodelovali na dnevu Krajevne skupnosti Brezovica. Poleg bogato založene stojnice z informacijskimi gradivi smo pripravili tudi predstavitev invazivnih tujerodnih vrst. Za stojnico pa smo imeli pravi koliščarski kotiček, v katerem so se zadržale številne družine, še posebno na družabni igri in pri sestavljanju koliščarskega kolesa. Spoznali smo tudi številna društva, ki so aktivna v občini Brezovica, in gasilce ter celo policaje, ki so predstavljali na prireditvi svoje aktivnosti. Lepo je odkrivati, kdo vse je doma na Ljubljanskem barju in njegovi okolici. Skupaj smo ustvarili pisan mozaik doživetij.
Hvala organizatorjem za vabilo in čestitke za odlično organizacijo.
V petek, 20. septembra 2025, se je ekipa iz Krajinskega parka Ljubljansko barje podala na raziskovanje reke Ljubljanice. Veslali smo proti toku, od Podpeči do Vrhnike, z namenom preveriti prisotnost tujerodnih (invazivnih) rastlinskih vrst na rečnih bregovih.
Med opazovanjem smo naleteli na pričakovane vrste: kanadsko račjo zel (Elodea canadensis), ameriški javor (Acer negundo), oljno bučko (Echynocystis lobata), peterolistno viniko (Parthenocissus quinquefolia). Zahodne račje zeli (Elodea nuttallii) nismo zasledili. Največ pozornosti smo namenili iskanju račje zeli, predvsem ob bolj osončeni levi brežini. Tam, kjer grmovna vegetacija ni zakrivala dostopa do vode, se je kanadska račja zel v plitvinah bujno razraščala, ponekod pa so bile vidne le posamezne rastline. Le redko smo jo zasledili tudi na desni strani reke. Tujerodne vrste so se v največji meri razširile prav ob levi, sončni brežini. Ameriški javorji so se pogosto nagibali nad vodo in se s svojimi rumenkastimi jesenskimi listi jasno razlikovali od drugih dreves. Zabeležili smo večje število mladih osebkov. Najbolj opazne so bile oljne bučke, ki so se ovijale okoli dreves in grmovja in bile obložene s številnimi plodovi. Viniko smo zasledili le ponekod. Edini primerek, ki ga prepoznavamo kot najverjetneje češki dresnik (Fallopia x bohemica), smo našli pri pritoku Ljubljanice v Vrhniki. Večinoma so brežine Ljubljanice neregulirane in divje, zaraščene z avtohtono vegetacijo ter redko obiskane, kar jih vsaj deloma varuje pred širjenjem novih tujerodnih rastlinskih vrst.
V četrtek, 23. oktobra 2025, ob 18. uri vabljeni v Dom kulture Ig (Gasilska ulica 39, 1292 Ig) na predstavitev pogojev za vzdrževanje odvodnikov na območju Ljubljanskega barja. Tonček Cezar, vodja Sektorja območja srednje Save na Direkciji Republike Slovenije za vode, bo predstavil:
Kdo lahko izvaja vzdrževanje odvodnikov na Ljubljanskem barju
Kakšne so omejitve pri teh posegih
Katera soglasja je pred izvedbo potrebno pridobiti
Kdaj se lahko vzdrževalna dela izvajajo
Financiranje izvedbe vzdrževanja odvodnikov na Ljubljanskem barju
Dogodek je namenjen lokalnim skupnostim, kmetom in drugim lastnikom zemljišč na območju Ljubljanskega barja.
