V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.
“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.
Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.
V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.
Splošne informacije Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.
Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.
Naša najnovejša tematska pot je bila uvrščena med finaliste izbora Naj tematska pot 2024. Pot na Mah, ki obiskovalcem na igriv način predstavlja Goriški mah, ponuja vsa orodja za doživetje prave naravoslovne dogodivščine.
Pot, katere izhodišče se nahaja pri gasilskem domu PGD Goričica – Prevalje pod Krimom, na sedmih postajah predstavlja zanimive in poučne vsebine. Na njej med drugim spoznavamo nastanek Ljubljanskega barja in njegovo preobrazbe v kulturno krajino, pomen vode v prostoru, pa tudi redke in ogrožene vrste, ki tu živijo. Med najbolj priljubljenimi postajami sta nova opazovalnica za ptice ter učilnica v naravi, kjer lahko raziskovalci vseh starosti ob učni mlaki in interaktivni Žabecedi spoznavajo svet dvoživk in njihov pomen v ekosistemu.
Veseli nas, da je njeno vrednost prepoznala tudi strokovna komisija Turistične zveze Slovenije, ki nas je obiskala v poletnih mesecih. Pot na Mah je uvrstila med finaliste tekmovanja Moja dežela – lepa in gostoljubna v kategoriji Naj tematska pot 2024.
Od 3. do vključno 20. oktobra poteka spletno glasovanje, kjer lahko s svojim glasom podprete Pot na Mah in ji pomagate osvojiti naziv naj tematske poti leta. Vabimo vas, da glasujete tukaj. Vsak glas šteje!
Pot na Mah je nastala v sodelovanju Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje v okviru projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON in Občine Brezovica. Pri zasnovi in vzpostavitvi poti so pomembno vlogo odigrali tudi predlogi in ideje krajanov Goričice.
Pridružite se nam na odkrivanju skrivnosti koliščarjev na Ljubljanskem barju.
PROGRAM
Ljubljansko barje v sebi skriva več tisoč let staro zgodbo prvih poljedelcev, živinorejcev, lončarjev in kovinarjev – koliščarjev.
Barjanski družinski dan bo posvečen raziskovanju skritih zakladov koliščarjev in okolja, v katerega so se naselili. Na sprehodu po Ljubljanskem barju bomo odkrivali kakšno je bilo življenje v prazgodovini, kako so gradili hiše, kakšna orodja in pripomočke so uporabljali, kakšna prevozna sredstva so poznali.
Na državni cesti Podpeč – Ig pri Podkraju je bila poleti zaključena gradnja podhodov in usmerjevalnih ograj, namenjenih zmanjševanju smrtnosti dvoživk na cestah. Da bi ocenili učinkovitost ukrepov, smo v zadnjih tednih pozorno spremljali selitev mladih dvoživk proti prezimovališčem.
Ob izbranih večerih smo pregledovali usmerjevalne ograje, beležili morebitne povožene živali in popisovali dvoživke, ki so prečkale podhode. Nekatere podhode smo opremili s posebnimi pastmi, s katerimi smo preverjali, koliko dvoživk uporablja prehode.
Na dvokilometrskem odseku državne ceste je bila leta 2020 izvedena raziskava, ki je pokazala, da je v samo 27 spomladanskih nočeh pod kolesi avtomobilov umrlo več kot 44.000 dvoživk, v petih jesenskih nočeh pa še dodatnih 2.500. Med najpogostejšimi vrstami je bil navadni pupek, majhna dvoživka, ki za razliko od žab in krastač ne skače, zato jo je na cesti bistveno težje opaziti. Cestni odsek pri Podkraju je bil prepoznan kot ena najpomembnejših črnih točk za dvoživke na Ljubljanskem barju, poleg nje pa smo velike številčnosti povoženih dvoživk zabeležili tudi pri Pakem in v Bistri. Na omenjenih odsekih državne ceste med Vrhniko in Podpečjo gradnja podobnih ukrepov še poteka.
Prvi rezultati monitoringa kažejo, da so ukrepi učinkoviti. Medtem ko smo v podhodih in ob ograjah zabeležili številne osebke različnih vrst dvoživk, se je število povoženih živali bistveno zmanjšalo. Najštevilčnejša vrsta je bil navadni pupek, poleg njih pa smo opazili tudi rjave in zelene žabe, navadne krastače, zelene rege ter planinske in velike pupke.
Izvedeni pregledi so prvi del monitoringa učinkovitosti ukrepov za zmanjševanje smrtnosti dvoživk na cestah, ki jih je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo zgradila v okviru projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON. Učinkovitost ukrepov bomo ocenjevali tudi spomladi, ko bo selitev dvoživk, ki se takrat selijo na mrestišča, še bolj izrazita. Spremljanje bo zajelo dve pomladni in dve jesenski selitvi.
Zbirno mesto: P&R Barje Lokacija izvedbe aktivnosti: Pot med jelšami Termin: 17.00 -19.00
Ciljna skupina: družine Brezplačno, obvezne prijave na: info@ljubljanskobarje.si Priporočamo: udobno pohodno obutev in oblačila
Sprehodite se po delu Poti med jelšami in razstavi Krajinski parki v Mestni občini Ljubljana ter se preizkusite v kmečkih igrah, preko katerih odkrivate zanimive ogrožene živalske vrste Ljubljanskega barja.
Konec letošnjega poletja smo izvedli elektroizlov rib iz nekaterih mlak na Ljubljanskem barju, ki so bile izkopane v zadnjih letih z namenom izboljšanja vodnih habitatov za dvoživke in močvirsko sklednico. Podobno akcijo smo organizirali že lani, ko smo se osredotočili na mlake v bližini cest in poti, kjer je največja verjetnost, da bi ljudje vanje izpustili ribe. Letos smo na podlagi podatkov, zbranih med monitoringom dvoživk, prepoznali mlake, kjer je bilo potrebno izvesti izlov rib. Monitoring je del aktivnosti projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON.
Med terenskim delom smo v več mlakah, zasnovanih kot mrestišča za dvoživke, zaznali prisotnost invazivne tujerodne vrste rib – sončnega ostriža (Lepomis gibbosus). Ta plenilska riba, ki izvira iz Severne Amerike, je bila prvotno prinešena v naše kraje kot okrasna vrsta, uporabljali pa so jo tudi kot hrano za druge plenilske ribe. Domnevamo, da je v mlake prišla s poplavnimi vodami.
Sončni ostriž je izjemno prilagodljiva vrsta, ki lahko hitro doseže visoko številčnost in s tem ogroža druge vrste v mlakah. Hrani se tudi z mresti in paglavci dvoživk. Zaradi svoje plenilske narave izpodriva avtohtone vrste in zmanjšuje biotsko raznovrstnost v teh vodnih okoljih.
Z namenom ohranjanja naravnega ravnovesja in varovanja dvoživk smo ob koncu poletja, ko je večina dvoživk že zapustila vodno okolje, izvedli elektroizlov. To je učinkovita in neškodljiva metoda, pri kateri z električnim tokom začasno omamimo ribe. Osebke invazivnih vrst odstranimo, ostale pa po potrebi preselimo. S tem smo zagotovili, da bodo mlake tudi v prihodnjih sezonah ostale primerna mrestišča za dvoživke, ki so ključnega pomena za biotsko raznovrstnost Ljubljanskega barja.
Z odstranitvijo invazivnih rib iz mlak želimo zagotoviti, da bodo ta dragocena vodna okolja lahko služila svojemu prvotnemu namenu – ohranjanju in izboljšanju pogojev za domorodne vrste.
Kaj je elektroizlov?
Elektroizlov rib je postopek, pri katerem se z uporabo električnega toka začasno omamijo ribe, kar omogoča njihovo varno odstranitev ali preselitev. Metoda je učinkovita in neškodljiva, uporablja se predvsem za odstranjevanje invazivnih vrst, preseljevanje rib ali za znanstvene raziskave.
Na Ljubljanskem barju, kjer so vodni in kopenski habitati tesno prepleteni, je elektroizlov pomembno orodje za ohranjanje občutljivega ekosistema. Mlake na tem območju so ključna zatočišča za številne živalske vrste, zato je ustrezno upravljanje teh habitatov nujno za dolgoročno ohranjanje biotske raznovrstnosti. Z elektroizlovom prispevamo k izboljšanju pogojev za avtohtone vrste, preprečujemo širjenje invazivnih vrst ter tako varujemo naravno ravnovesje.
*Dogodek Kolesarjenje iz parka v park je ODPOVEDAN, saj nanj nismo prijeli prijav.
V Evropskem tednu mobilnosti, 21. septembra, vas vabimo na kolesarski izlet, na katerem bomo povezali dve zavarovani območji narave v Mestni občini Ljubljana.
ZBOR: 21. september ob 9. uri
LOKACIJA: Čolnarna v mestnem parku Tivoli
DOLŽINA POTI: Tivoli – Rakova jelša: 3,5 km
DOLŽINA TEMATSKE POTI: Pot med jelšami: 3 km
TRAJANJE: program bo trajal okvirno 3 ure, zaključek na Rakovi jelši
IZVEDBA VODENJA: Javni zavod Krajinski park Tivoli Rožnik in Šišenski hrib, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje
Vodenje je brezplačno, obvezne prijave na: vodenja@ljubljanskobarje.si./ 08 205 2350. Prijave sprejemamo do četrtka, 19. 9. 2024, do 16.00 oz. do zapolnitve mest.
OBVEZNA OPREMA: lastno kolo, zaščitna oprema (obvezna za udeležence do 18. leta, čelado priporočamo tudi odraslim), voda in (po potrebi) malica v nahrbtniku.
Pot bomo začeli v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. V kratki predstavi bomo spoznali naravovarstveni pomen te zelene oaze sredi mesta in ukrepe za ohranjanje tega območja. Nato se bomo s kolesom podali na 3,5 km dolgo pot do Mestnega parka Rakova jelša – vstopne točke v Krajinski park Ljubljansko barje. Ogledali si bomo razstavo s predstavitvijo vseh štirih krajinskih parkov v Mestni občini Ljubljana, po ogledu razstave pa sledi kolesarjenje po 3 km krožni Poti med jelšami. Kolesarski izlet bomo zaključili na vstopni točki na Rakovi jelši.
5. septembra 2024 od 9. do 16.00 ure v veliki sejni dvorani Mestne hiše Ljubljana
Teme: Mednarodna konferenca bo ponudila vpoglede v nacionalna prizadevanja na področju urbane in ruralne suše ter aktivnosti mesta Ljubljana na teh področjih. Podrobneje bomo spoznali pomen mokrišč in mehanizme njihovega ohranjanja. Svoje poglede bodo prispevali tudi predstavniki mesta Izmir. Popoldanski del bo namenjen moderirani delavnici, kjer bomo izmenjevali izkušnje in pretresali primernost različnih ukrepov za področje obeh mest.
6. septembra 2024 bo organiziran tudi študijski obisk Krajinskega parka Ljubljansko barje, ki bo potekal bo od 9. do 13. ure (vključuje tudi lahko kosilo)
Program: obisk treh lokacij v Krajinskem parku Ljubljansko barje:
(1) Rekonstrukcija koliščarskih naselbin prazgodovinskih kolišč okoli Alp, ki je del Unescove svetovne dediščine,
(2) Naravni rezervat Iški Morost, ki je pod upravljanjem DOPPS-a za zaščito ogrožene biodiverzitete travnikov;
(3) »Barjanska okna«, posebne izvire podzemne vode na meji med prodnimi nanosi reke Iške in Barjem.
Prijave: Tako udeležba na konferenci kot na študijskem obiskusta brezplačna, obvezne pa so prijave na posamezni dogodek preko obrazcatukaj. Število mest je omejeno, zato si svoje mesto zagotovite čim prej. Konferenca bo potekala v angleškem jeziku.
Kaj sploh je barje? Zakaj je potrebno opozarjati na pomen barij? Ali je na Ljubljanskem barju še kaj barja? Kje in kako si ga lahko ogledam?
Barje je poseben tip mokrišča, za katerega je značilno stalno ali občasno zastajanje vode. Porasla so z vodoljubnimi in vlagoljubnimi rastlinami, iz katerih nastaja šota.
V zadnjih letih je bil velik del barij po svetu izsušen. Z izsuševanjem barij izgubljamo tudi številne ekosistemske storitve, ki nam jih ta območja nudijo (blažitev podnebnih sprememb, biotska pestrost, vpogled v preteklost …). O pomenu barij lahko prisluhnete tudi v radijski oddaji RTV SLO.
Preko dvesto let izsuševalnih del na Ljubljanskem barju je pripeljalo do tega, da imamo danes na tem območju le še manjše območje nizkega barja Strajanov breg in nekaj ostankov visokega barja (Kozlerjeva gošča, Goriški mah, Mali plac …).
Za ohranitev barij je ključno ohranjanje dovolj visokega nivoja podzemne vode in ohranjanje značilnih barjanskih tal ter pokritost le-teh z značilnim barjanskim rastjem. Kot obiskovalci teh občutljivih območij bodimo zato še posebej pazljivi in previdni ter uporabljamo le urejene in označene poti.
Konec maja letos smo odprli novo tematsko pot v Krajinskem parku Ljubljansko barje Pot na Mah. Pot na Mah vas pripelje do naravnega rezervata Goriški mah, kjer izveste več o enem zadnjih ostankov visokega barja na Ljubljanskem barju.
