V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.
“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.
Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.
V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.
Splošne informacije Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.
Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.
Interventna dela za sanacijo jezu pri Srednjem ribniku v Dragi pri Igu se bodo kmalu začela. Danes smo zato iz ribnika pričeli izpuščati vodo. Praznjenje bo trajalo predvidoma do srede.
Čeprav je varovalna ograja uspešno preprečila dostop večini dvoživk (v dobrem tednu smo jih ob njej našli in na varno preselili skoraj 4000), smo v preteklem tednu tudi v Srednjem ribniku našli manjše število mrestov.
Pred pričetkom sanacijskih del smo zato organizirali njihovo preselitev iz Srednjega v Veliki ribnik. Izpraznitev Srednjega ribnika bo kratkotrajna, v tem času pa ne bo prišlo do popolne izsušitve.
HUD Karel Barjanski vas v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije, JZ Krajinski park Ljubljansko barje, ZKD Vrhnika-Borovnica-Log-Dragomer in Slovenskim društvom za zaščito voda
v sredo, 22. marca, ob 18. uri vabi v Bistro, v Tehniški muzej Slovenije, na prireditev MOJA REKA PRAZNUJE 2023.
Ob svetovnem dnevu voda bomo z besedo, glasbo in zvoki opozorili na pomen vode, vodotokov in stoječih voda v našem življenju in za življenje nasploh, ter posebno pozornost posvetili hrambi te tekočine, ki je vir življenja.
Po tradicionalni začetni zvočni kopeli v izvedbi avdio umetnika Karla Vizka vas bodo na kratko nagovorili gostiteljica, direktorica Tehniškega muzeja Slovenije ga. Barbara Juršič, poslanec Državnega zbora RS g. Bojan Čebela in direktor Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje g. Janez Kastelic.
Nato bo mag. Joerg Prestor, član Slovenskega društva za zaščito voda (SDZV) in slovenskega komiteja Mednarodnega združenja hidrogeologov (SKIAH), v kratkem poljudnem predavanju predstavil glavne izzive, ki nas čakajo pri hrambi vode.
V drugem delu prireditve bomo prisluhnili Big Bandu Vrhnika, zaključili pa z družabno zakusko.
Program bo povezoval Borut Dolšak.
Več o letošnjem svetovnem dnevu voda si lahko preberete na tej povezavi.
Naravni rezervat Ribniki v dolini Drage pri Igu je priljubljena sprehajalna točka in ena vročih točk biotske raznovrstnosti na Ljubljanskem barju. Nedavni pregled stanja vodnih objektov, naprav in ureditev v naravnem rezervatu je pokazal, da so vodne pregrade zaradi dolgoletnega slabega vzdrževanja v zelo slabem stanju. Zaradi zagotavljanja varnosti celotnega sistema vodnih objektov bomo v kratkem izvedli interventno sanacijo jezu pri Srednjem ribniku.
Ribnik bo v času del potrebno izprazniti, zato smo v začetku tedna postavili ograje za dvoživke, ki preprečujejo njihov dostop do njega oz. jih preusmerja v preostalih 10 ribnikov v okolici. Tam bodo njihovi mresti na varnem in kmalu bomo lahko v vodi opazovali številne paglavce.
Dvoživke, ki jih je ograja ustavila, zjutraj prenesemo do bližjega primernega ribnika. Samo včeraj (9. 3. 2023) smo jih tako preselili kar 1213, od tega največ navadnih krastač. Še posebej smo se razveselili 292 velikih pupkov, ene najbolj ogroženih vrst dvoživk v Evropi.
Obiskovalce prosimo, da dvoživk ne premikajo na drugo stran ograje.
Pupki in žabe. Foto: Jasna Tarman
Postavitev začasne ograje. Foto: Jasna Tarman
Fotodokumentiranje najdb. Foto: Jasna Tarman
Postavitev začasne ograje. Foto: Jasna Tarman
Navadna pupka in krastače. Foto: Jasna Tarman
Ograja preprečuje dostop do Srednjega ribnika. Foto: Jasna Tarman
Območje trenutnih aktivnosti. Avtorica: Petra Hladnik
Raziskovalci so na Ljubljanskem barju popisali preko 6000 prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst. Pestrost vrst in življenjskih prostorov že tisočletja ohranja človeško civilizacijo, od zagotavljanja hrane, materialov do zdravega življenjskega prostora.
A številne vrste na Ljubljanskem barju so izginile, so ogrožene ali pa so celo na robu izumrtja.
Po drugi strani pa narašča število invazivnih tujerodnih vrst, ki vztrajno rušijo ranljivo naravno ravnovesje Ljubljanskega barja.
Prav zaradi vse hitrejšega upadanja števila prostoživečih vrst, je bil večji del Ljubljanskega barja zavarovan kot Krajinski park Ljubljansko barje.
Dobrih deset let tako v krajinskem parku izvajamo popise, spremljamo stanje in izvajamo ukrepe za izboljšanje stanja ter obnovo ogroženih življenjskih prostorov in vrst. Ključni dejavnik za uspešnost naravovarstvenih ukrepov je sodelovanje s čim širšim naborom deležnikov: od kmetov, lokalnih skupnosti, stroke do ljudi, ki živijo/te v in ob krajinskem parku.
Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave sta v zadnjih treh letih oblikovala predlog tretjega PUN 2023-2028 v sodelovanju s strokovnjaki za vrste in habitatne tipe, predstavniki varstva narave, gozdarstva in upravljanja z divjadjo, kmetijstva, upravljanja voda in ribištva, nadzora ter varstva kulturne dediščine. Pred sprejetjem Uredbe o PUN 2023-2028 na Vladi Republike Slovenije Ministrstvo za naravne vire in prostor organizira javno razgrnitev in javno razpravo predloga PUN 2023-2028.
Natura 2000 je naravovarstveno omrežje Evropske unije in eno največjih svetovnih varstvenih območij. Z Naturo 2000 ohranjamo živalske in rastlinske vrste, tipična življenjska okolja (habitatne tipe) ter območja, ki so pomembni na slovenski, evropski in svetovni ravni. Natura 2000 je družbena zaveza, kako bomo varovali naravo. Upravljanje Nature 2000 v Sloveniji je skladno z Zakonom o ohranjanju narave in Uredbo o posebnih varstvenih območjih Natura 2000 opredeljeno z operativnim programom upravljanja območij Natura 2000, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije. Slednji vključuje medsektorsko usklajene varstvene cilje, usmeritve in ukrepe za vrste in habitatne tipe na območjih Nature 2000 ter določa nosilce izvajanja ukrepov.
Javna razgrnitev PUN 2023-2028 bo potekala na portalu e-Demokracija od 23. februarja 2023 do 25. marca 2023. Pisne pripombe k predlogu PUN 2023-2028 lahko zainteresirani oddate prek spletnega obrazca na portalu e-Demokracija na tej povezavi.
Javna razprava PUN 2023-2028 bo potekala v obliki 2-dnevnega spletnega dogodka v sredo in četrtek, 15. in 16. marca 2023. Program javne razprave in povezava do prijave so na voljo na tej povezavi.
Priprava PUN je proces usklajevanja – Skrb za Naturo 2000 je naša skupna odgovornost
Na podlagi informacij o stanju vrst in habitatnih tipov ter sektorskih analiz o učinkovitosti ukrepov v programu upravljanja pripravljavci PUN posodobijo varstvene cilje in oblikujejo predloge in ukrepov Nature 2000 za naslednje obdobje. V pripravi predlogov je sodelovalo več kot 85 strokovnjakov iz 13 organizacij. V nadaljevanju so sektorji predlagali izboljšave in dopolnitve na področju izvajanja ukrepov in administracije, poleg tega pa so izpostavili tudi sodelovanje vseh izvajalcev ukrepov Nature 2000, nadgradnjo informacijskih sistemov in podatkovnih zbirk ter okrepitev in vlaganje v izobraževanje in ozaveščanje ter promocijo ukrepov. Končna oblika ukrepov je rezultat obsežnih usklajevanj med sektorji in ob sodelovanju deležnikov, ki so potekala na več kot 80 sektorskih delavnicah in se jih je udeležilo več kot 170 predstavnikov različnih sektorjev.
Po zaključku javne obravnave predlaganih ukrepov za Naturo 2000 bo MNVP pripravil usklajen PUN 2023-2028, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.
V teh dneh smo zaključili izkope zadnjih od načrtovanih 50 mlak za dvoživke. Ker se ekološke zahteve različnih vrst dvoživk med sabo razlikujejo, smo izkopali 5 različnih tipov mlak, s katerimi jim bomo zagotovili stoječo vodo skozi vse leto.
Na nekaterih nedavno odkupljenih zemljiščih smo izvedli tudi dela za odstranitev lesne zarasti, pomešane z invazivnimi tujerodnimi vrstami. Na njih bomo v prihodnjih letih ponovno vzpostavili mokrotne travnike in zasadili mejice. Za varstvo dvoživk so namreč poleg vodnih pomembni tudi kopenski habitati, v katerih se številne vrste zadržujejo večji del leta.
Manjša mlaka pri Podkraju. Foto: Katarina Drašler
Večja mlaka pri Iškem morostu. Foto: Katarina Drašler
Med prvimi bodo mreste odložile rjave žabe.Foto: Gregor Lipovšek
Ob razmeroma visokih temperaturah so se v zadnjih dneh dvoživke že pričele prebujati iz prezimovanja in bodo kmalu zasedle mrestišča. Ker so njihove selitvene poti stalne in pogosto prečkajo prometne ceste, številne od njih svojo pot končajo pod kolesi vozil. Do povozov sicer prihaja skozi vse leto, a so zaradi zgoščene spomladanske selitve najbolj opazni ravno v tem delu leta. Voznike v prihajajočih dneh zato prosimo za previdnost, zlasti v nočnem času.
Z namenom zmanjševanja smrtnosti dvoživk bo Direkcija RS za infrastrukturo kmalu pričela z gradnjo cestnih podhodov in stalnih usmerjevalnih ograj na treh najbolj kritičnih odsekih regionalne ceste Vrhnika – Podpeč oz. Podpeč – Ig. Gradnja se bo pričela na 1,3 km dolgem odseku med Gradom Bistra in Dolom pri Borovnici, sledila pa bo izvedba ukrepov na 2 km odseku med Jezerom in Podkrajem. Pozneje bodo s trajnimi ukrepi za varstvo dvoživk opremili tudi črno točko pri Pakem.
Izkopi mlak, obnova kopenskih habitatov in vzpostavitev trajnih ukrepov za dvoživke na cestah se izvajajo v okviru aktivnosti projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON in jih sofinancirajo Evropska unija v okviru programa LIFE, Ministrstvo za naravne vire in prostor ter projektni partnerji.
Četrtek 16. in petek 17. februar sta bila pomembna dneva za projekt LIFE URCA PROEMYS.
V četrtek je na Univerzi v Firencah potekal prvi obisk nadzornice projekta, ki smo se ga udeležili vsi partnerji. Ob prisotnosti nadzornice, ki jo je program LIFE pooblastil, da oceni napredek in ustreznost izvedbe projekta je glavni partner predstavil dosedanje aktivnosti projekta ter izzive s katerimi se spopadamo pri njegovi izvedbi.
V petek je potekala pomembna delavnica, ki se je je udeležilo 75 strokovnjakov in je prispevala k pripravi celostnega načrta upravljanja za močvirsko sklednico Emys orbicularis. Načrt bo eden najpomembnejših rezultatov projekta LIFE URCA PROEMYS, ki se bori za ohranjanje te avtohtone sladkovodne želve, ki jo ogrožajo raznovrstni dejavniki.
Na delavnici smo predstavili tudi ohranitveno stanje močvirske sklednice v Sloveniji ter aktivnosti, ki so bile bile v preteklosti izvedene za njegovo izboljšanje.
Z reorganizacijo ministrstev se je Ministrstvo za okolje in prostor prestrukturiralo v Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvo za solidarno prihodnost. Prenos delovnih nalog, javnih uslužbencev, dokumentacije in prostorov bo izveden najkasneje v roku treh mesecev po uveljavitvi novele Zakona o državni upravi.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je pristojno za delovno področje ohranjanja narave, upravljanja voda, sistemskega urejanja gospodarskih javnih služb, javnih služb ohranjanja narave, javnih služb urejanja voda, jedrske varnosti, varstva pred ionizirajočimi sevanji, opozarjanja in odprave posledic naravnih nesreč in investicij v okoljsko ter vodno infrastrukturo in naloge na področju prostorskega in urbanega razvoja, spremljanja stanja in trendov v prostoru, razvoja, spodbujanja in promocije urejanja prostora, zemljiške politike, državnega, regionalnega in občinskega prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter rudarstva. Kot minister za naravne vire in prostor je v Državnem zboru Republike Slovenije 24. 1. 2023 prisegel Uroš Brežan.
Za delovno področje varovanja okolja, celovite presoje vplivov na okolje, upravnih postopkov na področju okolja, javnih služb varstva okolja, ravnanja z gensko spremenjenimi organizmi, podnebnih sprememb, ravnanja z odpadki in učinkovite rabe virov je pristojno Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi minister Bojan Kumer.
Razumevanje pomena mokrišč vpliva na obstoj le-teh! Leta so bila razumljena kot nekoristen svet in marsikje je tako prišlo do izsušitve. V tristo letih je bilo uničenih skoraj 90 % mokrišč po svetu. So take aktivnosti vedno upravičene?
Raziskovalci opozarjajo, da so mokrišča ključna za naše preživetje:
blažijo poplave in podnebne spremembe, predstavljajo vir pitne vode in hrane ter delujejo kot naravna čistilna naprava. Izredna je tudi pestrost vrst. Kar 40 % vseh vrst na svetu živi ali se razmnožuje v mokriščih. Ljubljansko barje je pomembno tudi zaradi ohranjanja najdb koliščarskih naselbin svetovnega pomena.
Zato so bila številna mokrišča zavarovana kot naravni parki, uvrščena v omrežje Natura 2000, nekatera pa celo prepoznana kot mokrišča mednarodnega pomena.
2. februarja 1971 je prišlo do podpisa Ramsarske konvencije, medvladnega sporazuma, ki zagotavlja mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti. Ta konvencija je bila podpisana v želji, da bi zavrli poseganje v mokrišča in njihovo izginjanje. V spomin podpisa Ramsarske konvencije 2. februarja praznujemo svetovni dan mokrišč, katerega tema je letos »Čas je za obnovo degradiranih mokrišč«.
Ljubljansko barje zaradi dolge zgodovine izsuševalnih del vse bolj izgublja karakteristike mokrišča.
Na Barju danes skoraj ni več živega barja. Od velikega močvirja je ostala gosta mreža izsuševalnih kanalov. Manjša se tudi obseg mokrotnih travnikov. V želji, da bi ohranili največje območje mokrotnih travišč s sistemom mejic in gozdnih, grmiščnih ter vodnih površin v Sloveniji, je bilo območje Ljubljanskega barja leta 2008 zavarovano kot Krajinski park Ljubljansko barje.
Na zemljiščih v upravljanju Krajinskega parka Ljubljansko barje izvajamo številne ukrepe, namenjene obnovi mokriščnega značaja Barja.
V zadnjih letih je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje pridobil v upravljanje več kot 200 ha površin, na katerih izvaja prilagojeno kmetijsko prakso. Z opuščanjem gnojenja in prilagojeno košnjo intenzivne travnike spreminjamo v ekstenzivne. Opuščamo obnovo izsuševalnih jarkov, ali pa na njih nameščamo pregrade za počasnejše odtekanje vode. Ustvarjamo tudi nove vodne habitate, kjer svoj dom najde pestra paleta živalskih in rastlinskih vrst.
Ključni pogoj za ohranjanje mokriščnega značaja Barja je dovolj visok nivo podzemne vode, ki ga v zadnjih letih budno spremljamo. Na podlagi rezultatov meritev vodostaja načrtujemo oziroma prilagajamo ukrepe, tako za obnovo habitatov kot tudi za ohranjanje arheološke dediščine. Kljub mokrotnemu značaju Ljubljanskega barja v poletnih mesecih opažamo pomanjkanje vode. Pomanjkanje vode pa predstavlja težavo tudi za kmetijstvo. V interesu vseh je tako najti pravo mero med izkoriščanjem in ohranjanjem Ljubljanskega barja.