10 let od vpisa “Prazgodovinskih kolišč okoli Alp” na UNESCO seznam svetovne dediščine

V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.

“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.

Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.

V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.

Splošne informacije
Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.

 

Slovenija

[Fotografija: koliščarski ostanki na Špici, Ljubljana © City Museum of Ljubljana, MGML, G.Babič]

Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.

Avstrija

[Fotografija: Raziskovalni potop na kolišču v jezeru Keutschacher, Koroška © Kuratorium Pfahlbauten]
Pet od 111 območij iz enote svetovne dediščine “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” se nahaja v Avstriji. Štiri območja so v Zgornji Avstrij, v jezerih Attersee in Mondsee, eno območje pa v jezeru Keutschacher na Koroškem. Težko je oceniti celotno število vseh jezerskih kolišč v Avstriji, saj nekatera morda še nikoli niso bila odkrita, medtem ko so druga že za vedno izginila. Trenutno je poznanih 27 znanstveno raziskanih najdbišč, večina jih pripada kulturi okoli jezera Mondsee iz 4. tisočletja pr. Kr.  Najmlajša najdišča spadajo v obdobje 500 pr. Kr. Največja gostota naselbin je na zahodni obali jezera Attersee. Zanimivo je, da kolišča na jezeru Keutschacher niso bila zgrajena na obali, ampak v nizki vodi sredi jezera. Njihove ostanke je odkril Ferdinand Hochstetter, prvi upravitelj Naravoslovnega muzeja na Dunaju, leta 1864. Temu gre zahvala, da je muzej v svoje zbirke in razstave lahko vključil nekaj redkih in pomembnih koliščarskih najdb. Avstrijska območja, ki so del transnacionalnih enote UNESCO kolišč upravlja Zavod za ohranjanje kolišč, ki ga je ustanovila Republika Avstrija in federativni deželi Zgornja Avstrija in Koroška.

Francija

[Fotografija : Jezero Chalain (Jura). Dokumentiranje neolitskih vlečnih sani © Centre de recherche archéologique de la vallée de l’Ain / P. Pétrequin]
Enajst kolišč vpisanih na seznam svetovne dediščine se nahaja v francski Juri, Savoji in Visoki Savoji, v jezerih Chalain, Clairvaux, Aiguebelette, Bourget, Léman in Annecy. Najstarejše vasi so iz obdobja srednjega neolitika, pred 6000 leti, najmlajša kolišča pa so bila opuščena na prehodu iz bronaste v železno dobo, pred 2700 leti, ko so se v obdobju hladnejše klime in povečanih padavin dvignili nivoji jezerskih gladin in je preplavilo koliščarske naselbine. Pod predsedstvom prefekta regije Auvergne-Rhône-Alpes, država, lokalni upravljalci, različne inštitucije in društva skupaj zagotavljajo zaščito kolišč in ohranjanje njihove izjemne univerzalne vrednosti. Vpis v UNESCO je tudi način kako kolišča in arheološke raziskave približati čim večjemu številu ljudi. Številne začasne razstave, na primer v Nacionalnem Muzeju Arheologije v Saint-Germain-en-Laye, in v muzejih v Lons-le-Saunier (Jura), in v Annecy (Visoka Savoja), predstavljajo izsledke dosedanjih arheoloških raziskav. Prva monografija posvečena koliščem iz Savoje in Visoke Savoje izide konec junija 2021, v izdaji Direction Régionale des Affaires Culturelles d’Auvergne-Rhône-Alpes.

Nemčija

[Fotografija: divja jabolka, starost pribl. 5700 let, Alleshausen-Grundwiesen (Biberach) © Landesamt für Denkmalpflege im RP Stuttgart, U. Maier]
18 vpisanih območij se nahaja v Nemčiji, med zahodno obalo Bodenskega jezera v deželi Baden-Württemberg in obalo jezera Starnberger na Bavarskem. Ta kolišča predstavljajo pomemben del serijskega in transnacionalnega vpisa svetovne dediščine “Prazgodovinska kolišča okoli Alp”. Vzdolž obale Bodenskega jezera se nahaja devet vpisanih območij, šest pa se jih nahaja ob manjših jezerih in v mokriščih Zgornje Švabske. Tri območja na Bavarskem se nahajajo severovzhodno od Landsberg am Lech in na otoku Roseninsel na jezeru Starnberger. Nemški State Monuments Office v Stuttgartu organizira razstavo “Piles, Walls and Cacti” s poudarkom na arheologiji mokrih tal in svetovni dediščini, ki bo na ogled v Garden Fair v mestu Überlingen do 17. oktobra 2021. Druga razstava je v mestu Bad Buchau, v muzeju Federsee Museum z naslovom “Knotted und Sewn Up: Grasses, Bast and Bark – Jacks-of-All-Trades of the Stone Age” in predstavlja nova odkritja na področju arheologije tkanin. Na ogled bo do 24. oktobra 2021. Na Dan svetovne dediščine, 3. julija, bo na sprehajalni poti na otoku Roseninsel organiziran pester in zanimiv program, kjer bodo sodelovali podvodni arheologi, ki bodo predstavljali svojo opremo in kako se raziskuje pod vodo. 23. julija se bo v mestu Pestnecker ponovno odprla kamenodobna vas, s prenovljeno razstavo v paviljonu za obiskovalce, novimi informacijami ter zabavnimi aktivnostmi za vse starosti v zunanjem delu. Poleg tega je obiska vreden tudi kulinarični blog www.palafitfood.com, z novimi tedenskimi vpogledi v lonce in posode kamenodobnih in bronastodobnih kuharjev. Za več navdiha in recepte, pa tudi za informacije o mesečnem kuharskem izzivu, si oglejte Instagram profil @palafitfood.

Italija

[Fotografija: Parco Archeo Natura Fiavé © Soprintendenza per i beni culturali – Trento]
19 UNESCO območij svetovne dediščine kolišč se nahaja v petih italijanskih regijah: deset v Lombardiji, štiri v Benečiji, dve v Piemontu, eno v Furlaniji-Julijski krajini in dve na Južnem Tirolskem. Koliščarski fenomen se razteza med predalpskimi jezeri na severu do padske nižine na jugu. Večina koliščarskih naselbin se nahaja v bližini Gardskega jezera in jezera Varese. Do sedaj najstarejši znani ostanki segajo v zgodnji neolitik, približno 5000 pr. Kr. Med zgodnjo in srednjo bronasto dobo je bilo koliščarsko naseljevanje v porastu. Proti koncu 2. tisočletja pr. Kr koliščarske naselbine v tem delu izginejo. Arheološka izkopavanja so razkrila številne predmete iz brona, rogovja, živalskih kosti, kamna in veliko lončevine. Zaradi izjemnih pogojev, so se ohranile tudi organske najdbe kot je les in tkanine. Visok nivo tehnološkega razvoja koliščarjev v bronasti dobi je postavil temelje za nadaljni kultrni razvoj celotnega območja. Med praznovanjem 10. obletnice vpisa v letu 2021 se bodo odvili številni dogodki: razstave v Benetkah, Brescii, Torinu, ter v mestih Varese, Gavardo, Manerba in Desenzano, koncerti v Polpenazze del Garda, znanstveni sejem v mestu Varese, izobraževalni in izkustveni projekti, eksperimentalna arheologija in otvoritev Archeo-Park Palafitte v mestu Fiavè.

Švica

[Fotografija: pozno bronastodobno najdišče Bevaix, jezero Neuchâtel © Laténium, F. Langenegger]
56 UNESCO koliščarskih območij se nahaja v Švici. Najdemo jih okoli dveh velikih jezer, Ženevskega in Bodenskega, kot tudi na mokriščih, barjih in na obalah manjših jezer vzhodne in severo-zahodne Švice, ter na osrednji švicarski planoti. Tu se je tudi začela “koliščarska mrzlica”, ki se je nato razširila na celotno alpsko regijo. Najdišča kot so Cortaillod, Auvernier, Lüscherz in Arbon, so postala znana onkraj švicarskih meja in celo botrovala poimenovanju celotnih obdobij prazgodovinskih materialnih kultur. “Swiss Coordination Group UNESCO Palafittes” je odgovoren za upravljanje z vsemi švicarskimi območji. Sestavljen je iz predstavnikov 15 švicarskih kantonov z vpisanimi kolišči, predstavnika State Department for Culture in predstavnika Swiss Archaeological Society. Skupaj z ostalimi deležniki, muzeji, zbirkami, švicarsko agencijo “World Heritage Experience Switzerland ” in švicarsko komisijo za UNESCO, bodo švicarski kantoni ob 10. obletnici vpisa na UNESCO seznam organizirali številne zanimive dogodke. Eden večjih, bo 8. mednarodna regata deblakov na jezeru Greifensee, v kantonu Zurich,11.-12. septembra 2021. Za več informacij obiščite koledar prireditev na spletni strain www.palafittes.org .

 

Rekreativni kolesarski maraton Barjanka

Barjanka je turistično športni dogodek, ki povezuje lokalno skupnost, občine, ponudnike in društva. Namen tega dogodka je predstaviti lepote Ljubljanskega Barja in obuja spomine na začetek kolesarskih tekmovanj, ko so prve kolesarske dirke še potekale po makadamskih cestiščih.

Trasa:  poteka po vseh občinah v Krajinskem parku Ljubljansko barje in bo dolga 77 km, zemljevid trase

Dvig številk: V četrtek, 6. 6.  in petek, 7. 6. 2024, med 18.30 in 21.00 v HERVIS ALEJA, Ljubljana Šiška

Prijave na: https://franja.org/prijava/

Posebna opozorila in priporočila

Barjanski družinski dan

Dobimo se: 1. junija ob 9.00 na izhodišču Gozdne učne poti Draga pri Igu

Program:

Ljubljansko barje je največji kompleks mokrotnih travnikov, njiv, grmišč, gozdnih ostankov in mejic v Sloveniji. Je neločljivo povezano z vodo. Tu dom najdejo številne redke in ogrožene vrste.

Barjanski družinski dan bo posvečen raziskovanju skritih kotičkov Naravnega rezervata Ribniki v dolini Drage pri Igu ter njegovih živalskih prebivalcev. Posebej se bomo posvetili spoznavanju žab in drugih dvoživk ter naši edini domorodni sladkovodni želvi, močvirski sklednici.

Dogodek bomo izvedli v okviru projektov Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON in Projekt ohranjanja močvirske sklednice v Italiji in Sloveniji – LIFE URCA PROEMYS.

Trajanje: okvirno 2 uri.

Obvezna oprema: škornji ali druga primerna obutev, zaščita za sonce in insekte, voda in po potrebi malica iz nahrbtnika.

Udeležba na dogodku je brezplačna. Obvezne so predhodne prijave (info@ljubljanskobarje.si) do četrtka, 30.5. 2024. Število mest je omejeno.

Z ohranjanjem cvetočih travnikov ohranjamo opraševalce

20. maja praznujemo svetovni dan čebel. Ta dan je posvečen tako medonosnim čebelam kot divjim čebelam ter ostalim opraševalcem kot so muhe trepetavke ter druge žuželke. V Sloveniji imamo dolgo tradicijo čebelarstva, pre/malo pa poznamo divje čebele (čmrlji, čebele samotarke), ki prav tako predstavljajo ene ključnih opraševalcev. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci.

Pestrost divjih opraševalcev je zelo velika. V Sloveniji poznamo na primer preko 500 vrst divjih čebel, med katerimi bi si posebno pozornost zaslužili čmrlji. Te na prvi pogled nerodne žuželke predstavljajo “specialne enote opraševanja”. Čmrlji so namreč za razliko od medonosnih čebel dejavni tudi pri nizkih temperaturah, v dežju in vetru. V slabem vremenu so tako čmrlji lahko edini opraševalci. So tudi zelo hitri in v enakem času lahko obiščejo do štirikrat toliko cvetov kot medonosna čebela. Med obiskom svet tudi močno stresejo, kar še izboljšuje opraševanje, pri nekaterih rastlinah pa je to celo nujno (na primer paradižnik in borovnice). Malo več pozornosti bi si zaslužile tudi čebele samotarke, ki prenašajo cvetni prah na spodnji strani telesa, zato lahko opravijo delo stotih medonosnih čebel.

Življenjsko okolje opraševalcev se je zelo spremenilo. Obilno gnojeni, zgodaj in pogosto košeni travniki ne zacvetijo in zato opraševalcem ne zagotavljajo hrane. Obdelovalni stroji uničijo gnezda čmrljev. Živih mej, kjer bi bila gnezda na varnem skoraj ni več. Čebele samotarke so nekdaj gnezdile v slamnatih strehah in luknjah v lesu, ki je bil glavni gradbeni material. Negativen je tudi vpliv prekomerne in nepravilne uporabe pesticidov. Najučinkovitejši način varovanja opraševalcev je ohranjanje dovolj cvetočih travnikov. Na njih dobijo hrano in prostor za gnezdenje. Ohranjamo jih tako, da jih pokosimo šele po  cvetenju.

KPLB tudi na Univerzi za tretje življenjsko obodobje

Danes, 6. maja, smo v Mestnem muzeju v Ljubljani, izvedli predavanje z naslovom: Po sledeh Ljubljanice in Ljubljanskega barja. Predavanje smo izvedli na povabilo Univerze za tretje življenjsko obdobje. Skupaj smo ugotavljali, zakaj je pomembno dobro poznavanje celotnega porečja Ljubljanice. Sprehodili smo se kar čez tri zavarovana območja, ki se nahajajo na tem območju. Posebno pozornost pa smo namenili Krajinskem parku Ljubljansko barje.

Veseli smo, da lahko širimo glas o našem in naših po Ljubljanici-sorodnih zavarovanih območjih (Notranjski regijski park, Krajinski park Pivška presihajoča jezera) tudi na takšnih predavanjih.
Predavanje smo zaključili s povabilom na naše številne dogodke v maju in juniju. Upamo, da se v čim večjem številu srečamo tudi na terenu!

Pohod po Barju

Turistično društvo Barje v sodelovanju z Javnim zavodom Krajinski park Ljubljansko barje vabi na 20. pohod po Ljubljanskem barju.

Trasa poti:
Od izhodišča mimo Plečnikove cerkve Svetega Mihaela v Črni vasi, mimo rojstne hiše prof. Melika, do najstarejše hiše na Barju, do spomenika pri Kozlerjevi gošči, ob gozdnem robu, veliki mlaki do Zidarjevega grabna, po Koščevi učni poti do Lip in nato do novega Vodovodnega mostu.
Program pohoda se lahko še malce spremeni.

Štart: med 8.30 in 9.30 izpred Šole Barje, Ižanska cesta 303, 1000 Ljubljana

Zaključek: 15.00

Število udeležencev je omejeno na 130 zaradi organiziranega prevoza ob povratku, zato so
obvezne prijave
na: info@td-barje.si ali marjan.strle101@email.com, dodatne informacije na 031 322 251.
Štartnine ni, dobrodošli pa so prostovoljni prispevki.

Parkiranje: Na Sejmišču Barje za staro šolo Barje, Ižanska cesta 303, 1000 Ljubljana.

Opozorilo: Del poti poteka po močvirnatem terenu, zato je potrebna primerna obutev.

 

Praznovanje 15 letnice JZ KPLB

V letu 2024 Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje praznuje 15 let in ob tej priložnosti širši javnosti odpiramo svoja vrata.
Vse, ki si želite pobliže spoznati delovanje Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje, zato vabimo, da se nam pridružite!

V petek, 24. maja 2024 med 12.00 in 19.00
V dvorani kulturnega doma v Notranjih Goricah in Športnem parku Jama, Podpeška cesta 380, 1357 Notranje Gorice

12.00 – 13.00
Dvorana kulturnega doma v Notranjih Goricah
Uvodni program s projekcijo dokumentarnega filma

14.00 – 19.00
Športni park Jama v Notranjih Goricah
Delavnice spoznavanja ogroženih vrst, invazivnih vrst in UNESCO kolišč
Poligon odkrivanja barjanskih zakladov
Stojnice s predstavitvami naravovarstvenih ukrepov, ki jih izvajamo v krajinskem parku
Igra Bingo z odkrivanjem Ljubljanskega barja, v kateri si lahko prislužite kakšno barjansko nagrado

17.00
Dvorana kulturnega doma v Notranjih Goricah
Projekcija dokumentarnega filma o Krajinskem parku Ljubljansko barje

17.30 – 18.30
Notranje Gorice – Ljubljansko barje
Voden sprehod na Barje z iskanjem zanimivosti v barjanskem mozaiku

Udeležba na vseh naštetih aktivnostih je brezplačna!

V neposredni bližini prireditvenega prostora sta tako železniška in avtobusna postaja kot stojala za kolesa, zato toplo priporočamo, da tisti, ki imate to možnost izkoristite čim bolj trajnosten način obiska prireditve. Tisti, ki nas boste obiskali z avtomobilom pa lahko parkirate na parkirišču tik ob avtobusni postaji.

 

20 let del največjega omrežja zavarovanih območij na svetu

Prvega maja letos mineva 20 let, odkar je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije (EU). Ena ključnih prednosti držav članic EU je prost pretok blaga in storitev. Že od nekdaj državne meje prehajajo tudi živali, kot so velike zveri, ptice, ribe … V svojih življenjskih okoljih in na svojih poteh te vrste velikokrat naletijo na grožnje in ovire in le s sodelovanjem vseh držav članic lahko ohranjamo številne ogrožene vrste živali. Sodelovanje držav članic EU je potrebno tudi pri ohranjanju življenjskih prostorov in rastlinskih vrst. Zato sta bili leta 1979 na ravni EU sprejeta Direktiva o pticah in 13 let kasneje tudi Direktiva o habitatih. Na podlagi teh dveh temeljnih zakonodajnih aktov so vlade držav članic EU prenesle direktivi v nacionalne zakonodajne okvire in postavile temelje za omrežje Nature 2000.

Natura 2000 je naravovarstveno omrežje Evropske unije in hkrati največje omrežje zavarovanih območij na svetu. V slovenski pravni red je bila Natura 2000 prenesena z Uredbo o posebnih varstvenih območjih Nature 2000. V Sloveniji je 355 območij Nature 2000, ki pokrivajo dobrih 37 % ozemlja države. Dve od teh območij sta bili določeni tudi na Ljubljanskem barju, in sicer s šifro SI5000014 Ljubljansko barje kot posebno varstveno območje za ptice in s šifroSI3000271 Ljubljansko barje kot posebno ohranitveno območje za ostale živalske in eno rastlinsko vrsto ter sedem življenjskih prostorov.

Od leta 2004 smo v Sloveniji izvedli več kot 90 projektov za upravljanje Nature 2000, ki združujejo preko 100 organizacij. Tudi na Ljubljanskem barju sodelujemo v številnih evropskih projektih, preko katerih pomagamo ohranjati tako ogrožene življenjske prostore kot vrste.

Sodelovanje s šolami

Na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje se nahajajo številne osnovne šole in ena srednja šola. Vsako leto šole povabimo k sodelovanju na naših delavnicah in ostalih aktivnostih, ki jih ponujamo za šole. Ob posebnih priložnostih, ki se nahajajo v neposredni bližini šol, pa le te povabimo, da se nam pridružijo tudi na drugačen način. Podružnični šoli Notranje Gorice in Jezero sta se januarja letos odzvali našemu vabilu za sodelovanje na prireditvi ob izdaji priložnostne znamke z motivom Podpeškega jezera. S tem pa so si tako sodelujoči učenci kot učitelji prislužili voden obisk Morostiga, hiše narave in kolišč. Učiteljice iz Podružnične šole Notranje Gorice so o tem zapisale tudi krajši prispevek, učenci iz Podružnične šole Jezero pa so zapisali nekaj svojih vtisov:

Zelo zanimivo mi je bilo, ko smo na projekciji gledali, kako se je spreminjalo Barje skozi tisočletja.
Ivana
Zelo mi je bila všeč maketa koliščarskega naselja in prikaz načina gradnje hiš. Veliko smo se naučili o življenju nekoč.
Oskar
S starši bomo naslednjič obiskali še postaje z vprašanji in nalogami.
Tia Eliana

Doma na Ljubljanskem barju

22. april, dan Zemlje. Zemlja, naš skupni dom, za katerega se zdi, da ga vsem bolj poznamo. Na prvi pogled se zdi, da Zemlja še nikoli ni bila bolj dosegljiva človeku. Z vso tehnologijo in modernimi prevoznimi sredstvi so nam tudi najbolj oddaljeni kotički našega planeta kot na dlani. Na drugi strani pa vse prepogosto ugotavljamo, da sploh ne poznamo svojega lastnega kraja ter narave, ki nas obdaja tu in zdaj. Vse večji ekstremi v naravi nas vabijo k razmisleku, da premaknemo pogled z ekranov bolj pogosto v naravo in da se večkrat odpravimo v naravo na lasten pogon.

Tudi na Ljubljanskem barju smo priča ekstremom, kot so bile lanskoletne poplave poleti, izjemno nizke temperature konec aprila … Prav mokrišča, kot je Ljubljansko barje, nam ljudem nudijo številne ekosistemske storitve, med katerimi je tudi blaženje podnebnih sprememb. Vlažna barjanska tla hladijo ozračje, šota v tleh, kjer je še ostala, pomeni ponor ogljika. Hkrati pa ta čudovita mozaična pokrajina s številnimi življenjskimi prostori pomeni zakladnico rastlinskih in živalskih vrst, ki so že marsikje drugje izumrle. Globoka mokra barjanska tla hranijo tudi tisočletno kulturno dediščino kolišč. Ljubljansko barje predstavlja slab procent celotne Slovenije, a je tako zelo dragocen.

Ponosni smo, da smo doma na Ljubljanskem barju in zato vlagamo vanj!