V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.
“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.
Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.
V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.
Splošne informacije Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.
Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.
Z veseljem vas obveščamo, da smo zaključili z vzdrževalnimi deli na Poti barjanska okna.
Tisti, ki se boste na pot odpravili s kolesi, jih boste lahko pustili na kolesarskem stojalu na izhodišču dostopne poti do izvirov (barjanskih oken). Na razgledišče ob izvirih smo umestili tudi veliko klop. Poleg rednih obnovitvenih del smo pot obogatili še z novo informacijsko postajo. Je še niste videli? Potem pa le pot pod noge!
Direkcija RS za infrastrukturo je v mesecu oktobru 2023 pričela z gradnjo prvih podhodov za dvoživke na regionalni cesti Podpeč-Ig. Na projektnem odseku Podkraj je vgradnja elementov za zagotovitev varnega prehoda dvoživk čez cesto v zaključni fazi. Zapora ceste je predvidena do 20. 12. 2023. Dela se pospešeno nadaljujejo tudi na cesti Vrhnika – Podpeč, na projektnem odseku Bistra. S trajnimi ukrepi za varstvo dvoživk bomo opremili tudi krajši cestni odsek Pako – Goričica.
Krajinski park Ljubljansko barje je posebno območje za dvoživke, saj je prepredeno z jarki in kanali, ki tvorijo mrežo vodnih okolij za njihovo razmnoževanje, po južnem robu pa se razprostira gozd, kjer dvoživke prezimujejo. Po meji med dvema, za dvoživke ključnima življenjskima prostoroma, poteka regionalna cesta. Selitve dvoživk potekajo po ustaljenih poteh, ki na več mestih prečkajo cesto, zato tam pogosto prihaja do povozov. Ti se sicer dogajajo vse leto, a so najštevilčnejši in najbolj opazni v zgodnje spomladanskih deževnih nočeh.
V letu 2020 so bili na cestnih odsekih pri Bistri, Pakem – Goričici in Podkraju izvedeni intenzivni nočni pregledi cest med spomladansko ter jesensko selitvijo. S pomočjo raziskave so bile opredeljene najprimernejše lokacije za umestitev trajnih ograj in podhodov na problematičnih cestnih odsekih.
Po vgradnji elementov se bo pričela ureditev vozišča ter postavitev usmerjevalnih ograj za dvoživke. Slednje preprečujejo dostop živalim na cestišče in zagotavljajo, da cesto prečkajo skozi podhode. Sočasno se bodo urejali dovozi na zemljišča in nameščanje rešetk za dvoživke. Ko bodo opravljena vsa dela in urejena vozna površina ter primerne temperature, bo na vrsti asfaltiranje. Na projektnem odseku Podkraj bo sočasno z gradnjo podhodov in rekonstrukcijo ceste urejena tudi kolesarska steza. Dela na tem odseku bodo predvidoma zaključena v pomladnih mesecih. Na zaključek del na preostalih dveh odsekih bo potrebno še nekoliko počakati.
Ukrepi za varstvo dvoživk na cestah se izvajajo v okviru projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON, ki ga sofinancirajo Evropska unija v okviru programa LIFE, Ministrstvo za naravne vire in prostor RS, Občina Bistrica ob Sotli in projektni partnerji.
Vgradnja ukrepov za varstvo dvoživk na cestah pri Podkraju. Vir: Arhiv DRSI
Podhod za dvoživke. Vir: Arhiv DRSI
Tabela prikazuje rezultate pregleda cestnih odsekov za namene določitve najprimernejših lokacij za izvedbo trajnih ukrepov za dvoživke na Ljubljanskem barju. Vir: Drašler in sod., 2020
Razgledni podest ob barjanskih oknih je poškodovan, zato v mesecu oktobru in novembru izvajamo vzdrževalna dela.
ZARADI VARNOSTI JE DOSTOP DO BARJANSKIH OKEN PREPOVEDAN DO KONCA VZDRŽEVALNIH DEL.
Točen termin zaključka vzdrževalnih del in s tem ponovne dostopnosti do barjanskih oken bomo objavili na spletni strani.
Za študente smo pripravili predavanje z naslovom Ohranjanje ne/vidne dediščine Ljubljanskega barja. V predavanju smo odgovorili na naslednja vprašanja:
ZAKAJ je Ljubljansko barje zavarovano območje?
KAJ se varuje na Ljubljanskem barju?
KDO in KAKO upravlja z zavarovanim območjem?
Za konec pa smo izpostavili tudi izzive ohranjanja ne/vidne dediščine Ljubljanskega barja.
Pripravili smo nabor 3 delavnic, preko katerih so obiskovalci odkrivali povezanost med sestavo tal in rastjem na Ljubljanskem barju. Najmlajši so preko ilustracij 4 letnih časov sestavili sliko celega leta na Ljubljanskem barju. Starejši obiskovalci so preko ilustracij talnih profilov in vzorcev šote ter polžarice določali talne profile visokega barja, nizkega barja, barja danes in vršaja. Za piko na i so obiskovalci preko krajših opisov rastlin poiskali še 4 rastline, ki uspevajo na Ljubljanskem barju: brestovolistni oslad, jesensko vreso, črnoplodni mrkač ter šaš.
V filmu je predstavljena kulturna krajina Ljubljanskega barja, njegova funkcija zadrževanja vode v prostoru, blaženja klime in čiščenja vode. Film nas popelje iz časa koliščarjev v sedanjost. Prikazuje lepoto ravnice prepleteno z mrežo vodnih kanalov in mejic, ki je pogosto ovita v megleno tančico ter pisano obarvane mokrotne travnike.Ustvarjalcu filma, Mateju Vraniču je v objektiv uspelo ujeti tudi nekatere redke, ogrožene in našim očem skrite prebivalce barja. Film smo si na velikem platnu Kinodvora premierno ogledali v ponedeljek, 18. septembra 2023. Premieri je sledil pogovor o nastajanju filma in izzivih varstva narave.
Nastali izobraževalno-dokumentarni film smo si boste lahko prvič ogledali tudi na TV SLO 1, ob 17.15 uri. Za vse zamudnike bo sledila ponovitev na TV SLO 1 ob 23.15 uri.
Od danes, od 20.00 ure dalje pa si boste lahko film ogledali kadarkoli na našem YouTube kanalu.
Premierno predvajanje filma je potekalo v Kinodvoru. Foto: arhiv KPLB
Po ogledu filma je sledil pogovor z ustvarjalcem Matejem Vraničem, scenaristom in raziskovalcem dr. Davorinom Tometom, direktorjem ZRSVN, mag. Teom Hrvojem Oršaničem in direktorjem KPLB, Janezom Kastelicem. Foto: arhiv RRA LUR
Snemanje prizorov s strašničinim mravljiščarjem. Foto: arhiv KPLB
Prebivalci in obiskovalci Ljubljanskega barja zagotovo opazite pester mozaik dreves, travnikov, njiv in mejic, nekoliko manj pa je viden preplet površinske vode in podzemne vode, ki počasi, a vztrajno, izginjata iz močno preoblikovane pokrajine Ljubljanskega barja. Dobri poznavalci Barja bodo vedeli, da smo z namenom zagotavljanja boljših razmer za ogrožene vrste, vezane na vodna okolja, v Krajinskem parku Ljubljansko barje od leta 2020 v sklopu različnih naravovarstvenih projektov (npr. Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja – PoLJUBA ter Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON) vzpostavili več kot 130 novih mlak.
Raznovrstni pupki, urhi, rjave žabe in zelene rege, domorodna želva močvirska sklednica in številne druge živali, ki del ali vse življenje preživijo v vodi, so na Ljubljanskem barju ogroženi zaradi izginjanja njihovih življenjskih prostorov ter razširjanja invazivnih tujerodnih vrst, ki z domorodnimi tekmujejo za življenjsko okolje in prehranske vire. Mlake različnih velikosti in globin tako predstavljajo nov življenjski prostor za številne ogrožene vrste: pupki imajo radi globlje mlake, obraščene z vodnim rastlinjem, v katerega zavijajo svoja jajca, urhi plitve in toplejše luže, ki omogočajo hiter razvoj njihovih paglavcev, želve pa bodo hvaležne, če bodo ob mlaki našle primerna mesta za sončenje.
Strokovni sodelavci Krajinskega parka Ljubljansko barje mlake redno pregledujejo, da preverijo prisotnost ogroženih vrst, in skrbijo, da so mlake v dobrem stanju. Po nedavnih poplavah je bil opravljen pregled 21 mlak, ki pa je prinesel nekaj zanimivih ugotovitev rezultatov.
Sum, da so poplavne vode v mlake zanesle nezaželene in predvsem invazivne tujerodne vrste rib, se je izkazal za utemeljenega! V mlakah so se tako poleg različnih ogroženih vrst dvoživk in plazilcev (veliki pupek, navadni pupek, hribski urh, močvirska sklednica), znašle tudi tri domorodne vrste rib: klen, rdečeoka in zavarovana riba činklja, predvsem pa veliko število osebkov invazivne tujerodne vrste sončnega ostriža in srebrnega koreslja – tega poznamo zlasti pod imenom »zlata ribica« (glej naslovno sliko).
Invazivne tujerodne vrste rib se iz vode najlažje odstrani s selektivno metodo elektro izlova. V vodo se z električnimi palicami spusti rahel električni tok, ki ribe v bližini privabi in začasno omrtviči. Z mrežo se osebke zajame in natančno določi vrsto, razvojno stopnjo in spol. Invazivne vrste rib se odstrani, domorodne pa preseli v bližnje jarke, da ne ostanejo ujete v mlaki.
Od najpogosteje prisotnih invazivnih tujerodnih rib na Ljubljanskem barju je zagotovo sončni ostriž, ki je bil v Evropo prinesen kot okrasna riba ali hrana za ribje mladice v ribogojnicah. Ob prebegu v naravno okolje se je odlično prilagodil in nenadzorovano širil. Na Ljubljanskem barju je prisoten v številnih manjših vodotokih, od letošnjega leta naprej pa poskušamo njegovo število omejiti z elektro izlovom. Sončni ostriži so bili pri pregledu prisotni v 5 od 22 pregledanih mlak, v 3 mlakah je bilo več kot 10 osebkov sončnih ostrižev.
Srebrni koreslji so bili najdeni v dveh mlakah, ki se nahajata najbližje Ljubljani. Kljub temu da je njihov vnos v naravno okolje prepovedan, se lastniki, naveličani teh okrasnih rib, prevečkrat zatečejo k neodgovornemu izpustu v najbližjo mlako. Pri tem lahko prisotnost srebrnega koreslja izrazito negativno vpliva na domorodno favno – v eni od mlak smo tako našli tudi ličinko velikega pupka, ki je bila močno pogrizena; v mlaki, polni zlatih ribic, je očitno skoraj končala kot kosilo. Iz obeh mlak je bilo z elektro izlovom odstranjenih več kot 200 osebkov zlatih ribic.
Poleg tujerodnih invazivnih vrst živali smo ob pregledu v mlakah na novo opazili, in tudi odstranili, invazivno tujerodno vrsto vodne leče in račje zeli, ki nosi pomenljivo ime vodna kuga. Obe vrsti ob neukrepanju hitro prerasteta celotno vodno telo in zatreta rast vseh drugih rastlinskih vrst.
Preglede bomo v Krajinskem parku Ljubljansko barje še naprej izvajali, se zavzemali za varovanje ogroženih vrst in za vzpostavljanje njihovih izginjajočih habitatov, skupaj s prebivalci in obiskovalci pa moramo poskrbeti, da z odgovornim ravnanjem pripomoremo k ohranjanju naravnega okolja, brez invazivnih tujerodnih vrst. Če na Ljubljanskem barju opazite kakšno invazivno tujerodno vrsto, rastlinsko ali živalsko, vas prosimo, da nam to sporočite na invazivke@ljubljanskobarje.si.
Potek elektroizlova v mlakah. Arhiv KPLB.
Več sto primerkov srebrnega koreslja iz ene mlake. Arhiv KPLB.
Ličinka velikega pupka, zadovoljna prebivalka novih mlak. Arhiv KPLB.
Na Ljubljanskem barju robove kmetijskih zemljišč pogosto označujejo različno široki pasovi drevja in grmovja – mejice. Čeprav razmejujejo posamezne parcele ter krajino, od koder izhaja tudi njihovo poimenovanje, hkrati delujejo tudi kot povezovalni element. Povezujejo različne življenjske prostore, v katerih ima dobre pogoje za življenje pester nabor rastlinskih in živalskih vrst. V krajinskem parku smo na zemljiščih, ki smo jih v zadnjih nekaj letih pridobili v upravljanje, v okviru obnove mokrotnih travnikov skupno zasadili že več kot kilometer novih mejic. Te v prvih letih rasti potrebujejo precej skrbi in nege.
Letošnje neobičajno mokro poletje je bilo naklonjeno rasti novim potaknjencem vrbe, poskrbelo pa je tudi za bujno rast okoliških rastlinskih vrst, ki so zastrle nove mejice, posajene v zadnjih sezonah.
V teh dneh smo zato opravili jesenska negovalna dela na mejicah med Igom in Škofljico, ki smo jih zasadili v letu 2022 in v začetku pomladi 2023. Nekateri potaknjenci so bili zaraščeni z visoko rozgo in poležano travo, zato nam je ročno odstranjevanje zarasti vzelo kar nekaj časa. Z obkošnjo mejic, predvsem pa z odstranitvijo visoke in invazivne zlate rozge, smo poskrbeli, da bodo imele mlade rastline vrb in drugih grmovnih ter drevesnih vrst dovolj svetlobe in prostora za uspešno razrast in bodo lahko kmalu predstavljala varno zavetje tamkaj živečim živalskih vrstam.
Obkošena mladika črne jelše. Arhiv KPLB.
Mejice smo na več mestih označili s količki, da se jim lažje izognemo pri drugih vzdrževalnih opravilih. Arhiv KPLB.
Ob robovih zemljišč se zaradi težjega dostopa traktorske kosilnice pogosto pojavijo težave z zlato rozgo. Arhiv KPLB.
Za košnjo vegetacije smo se izurili tudi v delu z motorno žago. Arhiv KPLB
Košnja zarasti bo povečala osončenost in pospešila rast grmovnatih in drevesnih vrst v mejici. Arhiv KPLB.
Pri opravilih sta se nam pridružila Brina in Nal, dijaka Biotehniškega centra Ljubljana, ki sta pri nas opravljala praktično usposabljanje. Arhiv KPLB.
Kaj imata skupnega Krajinski park Tivoli Rožnik in Šišenski hrib ter Krajinski park Ljubljansko barje?
Kako s kolesom iz Mestnega parka Tivoli do Mestnega parka Rakova jelša?
Kje v Mestnem parku Rakova jelša se nahaja Pot med jelšami?
Vse to in še več so izvedeli udeleženci kolesarskega vodenja iz Tivolija do Rakove jelše. Na nekoliko zaspano sobotno jutro se nas je pred čolnarno v Tivoliju zbralo 15 kolesarjev. Naravovarstvena svetnica Mateja Nose Marolt nam je na kratko predstavila Krajinski park Tivoli Rožnik in Šišenski hrib. Sledilo je kolesarjenje do Mestnega parka Rakova jelša, kjer smo si najprej ogledali razstavo Krajinski parki v Mestni občini Ljubljana. Naravovarstveni svetovalki Barbara Vidmar in Maša Bratina sta obiskovalcem na 8 postajah Poti med jelšami predstavili pomen ohranjanja mokrotnih barjanskih travnikov ter izbrane ogrožene živalske vrste.
Imeli smo se tako lepo, da smo sklenili, da tak izlet ponovimo tudi naslednje leto v maju in septembru.
