V okviru projekta DIVERSE (Interreg Alpski prostor) je v Grattacielo della Regione Piemonte, v Torinu, med 20. in 22. aprilom 2026 potekalo četrto srečanje partnerjev projekta, katerega smo se kot partnerji udeležili tudi s strani Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje. Partnerji smo na srečanju naredili pregled skupnega napredka projekta, pri čemer smo se osredotočili predvsem na primerjalno analizo ter vrednotenje aktivnosti izvedenih v okviru osmih fokusnih laboratorijev, ki so bili vzpostavljeni kot del DiversE pilota. Fokusni laboratoriji igrajo v projektu osrednjo vlogo, saj omogočajo preizkušanje inovativnih pristopov v različnih vrednostnih verigah biomase, hkrati pa poudarjajo lokalne posebnosti in izzive ter skupne priložnosti.

Terenski obisk v Val di Susa

Poučni del srečanja je bil terenski obisk v Val di Susa, ki ga je gostilo gozdarsko podjetje La Foresta S.C.R.L.. Udeleženci smo imeli priložnost iz prve roke opazovati razvoj inovativnega poslovnega modela podjetja, ki se je prvotno osredotočalo na proizvodnjo bioenergije, potem pa se postopoma preusmerilo k lesnim izdelkom z višjo dodano vrednostjo. Sedaj se le še ostanki pri proizvodnji lesnih izdelkov uporabijo za proizvodnjo energije. Takšen pristop je zahteval znatno spremembo miselnosti: namesto da bi začeli z vnaprej določenimi projekti in iskanjem ustreznih surovin, podjetje zdaj oblikuje izdelke na podlagi lokalno razpoložljivih virov. Ta model krepi tako trajnost kot odpornost v gozdarskih vrednostnih verigah.

Ogled se je nadaljeval v Oulxu, kjer smo si ogledali manjšo toplarno na biomaso, ki je del temeljite obnove lokalne šolske stavbe. Cilj projekta je zmanjšati porabo energije v stavbi za 80 % ter hkrati izboljšati splošno učinkovitost sistema. Z nameščeno zmogljivostjo je mogoče ogrevati do trikrat večji prostor kot do zdaj, pri čemer se bodo priključile tudi bližnje stavbe. To je konkreten primer, kako je mogoče ukrepe za energetsko učinkovitost uspešno združiti z ovrednotenjem lokalne biomase.

K bolj trajnostnim vrednostnim verigam

Izkušnje, ki so bile izmenjane med srečanjem partnerjev v Torinu poudarjajo pomen trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v skladu z načeli nove direktive o obnovljivih virih energije, ki spodbuja učinkovito in odgovorno rabo virov biomase. Evropski projekti, kot je projekt DIVERSE, se kažejo kot pomembne platforme za izmenjavo izkušenj in znanja ter nudijo dragocene priložnosti za okrepitev sodelovanja in skupni razvoj bolj odpornih, inovativnih in trajnostnih vrednostnih verig.

Izšel je tudi tretji DiversE Novičnik, ki si ga lahko ogledate na povezavi.

Povzela: Jasna Možina

Fotografije: DiversE arhiv in Jasna Možina

V starosti 58 let se je izteklo življenje dr. Mihaela Brenčiča, doktorja geoloških znanosti in izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je profesor za geologijo na Univerzi v Ljubljani. Ukvarjal se je s hidrogeologijo, geologijo krasa, širšimi raziskavami vode in zgodovino geologije. Na Oddelku za geologijo Naravoslovno tehnične fakultete je predaval na vseh treh stopnjah študija in bil mentor številnim diplomantom, magistrantom in enajstim doktorandom. Gostoval je na univerzah in raziskovalnih ustanovah v Gradcu, Budimpešti, Granadi, Beogradu, Moskvi in v Lizboni.

Poleg vsega zapisanega je bil dr. Brenčič tudi neformalni mentor Javnemu zavodu Krajinski park Ljubljansko barje. Svoje bogato znanje o kompleksni sestavi tal in vodah na Ljubljanskem barju je tako vse od začetkov delovanja javnega zavoda nesebično delil z nami kot:

• recenzent izletniške karte Ljubljansko barje
• predavatelj na usposabljanju za vodnike po Krajinskem parku Ljubljansko barje
• izvajalec strokovnih vodenj na temo voda na Ljubljanskem barju
• izvajalec predstavitve na temo voda na Ljubljanskem barju v okviru projekta Noč raziskovalcev
• recenzent vsebin informativnega modula v Retovju
• strokovni sodelavec v projektu LOKNA, rezultat tega projekta v naravi je Pot barjanska okna
• strokovnjak, ki je vedno našel čas za odgovor na strokovna vprašanja na temo tal in voda Ljubljanskega barja.

V Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje izrekamo iskreno sožalje svojcem dr. Brenčiča in obljubljamo, da bomo znanje, ki smo ga prejeli od njega spoštljivo prenašali naprej.

 

Na drugem dogodku slovenskega fokusnega laboratorija projekta DiversE so deležniki razpravljali o možnostih trajnostne rabe biomase iz pozne košnje na Ljubljanskem barju. V ospredju so bili ekonomski in regulatorni vidiki energetske izrabe ter alternativne možnosti za snovno izrabo. Razprava je poudarila potrebo po jasnih poslovnih modelih, ustrezni zakonodaji in tesnejšem sodelovanju med ključnimi akterji.

Drugi dogodek slovenskega Fokusnega laboratorija (t. i. Focus Lab) v okviru pilotnih aktivnosti projekta DiversE, ki sta ga organizirala Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB) in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), je potekal 24. 3. 2026, v Tehnološkem parku, v hibridni obliki. Tak način izvedbe se je pokazal kot učinkovit za vključevanje širšega kroga deležnikov. Uporaba pristopov in orodij odprtega dialoga (t. i. Open Dialogue Toolkit), ki jih razvijamo in testiramo partnerji projekta DiversE, pa je omogočila aktivno sodelovanje, izmenjavo mnenj ter strukturirano razpravo med udeleženci.

Na srečanju so sodelovali predstavniki različnih zavarovanih območij – Krajinskega parka Ljubljansko barje, Krajinskega parka Radensko polje, Notranjskega regijski parka, Kozjanskega regijskega parka. Pridružili so se tudi strokovnjaki iz raziskovalnih institucij (Kemijski inštitut, Fakulteta za strojništvo), lokalnih akcijskih skupin (LAS) s podeželja, predstavnik kmetov iz Ljubljanskega barja, predstavnica območne Kmetijsko gozdarske zbornice, območne Gospodarske zbornice ter podjetja iz področja energetike.

Srečanje je bilo namenjeno nadaljevanju razprave o možnostih trajnostnih načinov upravljanja in izrabe travne biomase, ki nastaja kot rezultat naravovarstvenega ukrepa pozne košnje. Prvi dogodek na temo se je odvil februarja 2026, kjer so bili predstavljeni preliminarni rezultati analize biomase (kemijska sestava, vsebnost vlage, kurilna vrednost itd.) iz KPLB in na katerem so svoje izkušnje in izzive z upravljanjem biomase med seboj podelili različni relevantni deležniki. Na tokratnem dogodku je bil fokus na predstavitvi ekonomskega in zakonodajnega vidika poslovnega načrta JZ KPLB za energetsko izrabo biomase iz pozne košnje. Predstavljene so bile tudi nekatere perspektivne možnosti za snovno izrabo biomase (npr. biooglje).

Ekonomski vidik energetske izrabe travne biomase

V ospredju razprave je bila (tehno-)ekonomika energetske izrabe travne biomase, saj le-ta  predstavlja potencialen lokalni vir bioenergije, vendar izraba zahteva celovit razmislek o tehnologiji, logistiki in investicijah. Izpostavljeno je bilo, da kurjenje takšne biomase ni enostavna rešitev, temveč zahteva organiziran sistem zbiranja, transporta, sušenja, skladiščenja in ustrezne tehnologije za kurjenje. Zgorevanje travne biomase namreč predstavlja različne tehnične izzive, kot so npr. višja vsebnost pepela, emisije delcev, nalaganje in korozija, zato je potrebna ustrezna zasnova kotla in čiščenje dimnih plinov. Vzpostavitev takšnega sistema pomeni tudi precejšno začetno investicijo v infrastrukturo.

Večja razpoložljiva količina biomase (goriva) bi pomenila boljšo ekonomiko, tj. krajšo dobo vračanja investicije, vendar tudi večjo produkcijo toplote. Izziv se tako kaže v iskanju odjemalcev viška toplote (prodaji), npr. preko sistema daljinskega ogrevanja. Cena toplote posledično prav tako pomembno vpliva na dobo vračanja. Pomembno je zagotoviti odjem toplote tekom celotnega časa obratovanja, zato se kaže kot ključna izbira lokacije toplotnega sistema, tudi zaradi vidika bližine potencialnih odjemalcev. Ključen naslednji korak je torej konkretizacija projekta energetske izrabe biomase – pridobitev konkretnih ponudb za tehnološke rešitve s strani izvajalcev in diskusija z občinami oz. lokalnimi skupnosti, kot potencialnimi odjemalci toplote in investitorji.

Pravni in regulatorni okvir energetske izrabe travne biomase

Pomemben del razprave je bil namenjen tudi regulatornemu vidiku energetske izrabe travne biomase. Predviden sistem ogrevanja bi glede na svojo velikost oziroma moč praviloma presegel okvir malih kurilnih naprav (v skladu z Uredbo o emisiji snovi iz malih kurilnih naprav, < 500 kW). Travna biomasa kot surovina za energetsko izrabo sicer ni izrecno opredeljena v zakonodaji, vendar je posredno zajeta v širših kategorijah biomase, pri čemer ostajajo določene pravne in izvedbene nejasnosti. Te bi bilo smiselno razjasniti v sodelovanju z pristojnimi institucijami na ravni konkretnega primera oziroma projekta. Emisije so pri travni praviloma višje kot pri lesni biomasi, zlasti ko govorimo o prašnih delcih, kar bi pomenilo dodatne ukrepe, tj. sistem za odstranjevanje trdih delcev, za ustrezno doseganje zakonskih mejnih vrednosti emisij.

Pomanjkanje podrobnejših predpisov je prisotno tudi za ravnanje s pepelom, npr. odsotnost merila za prenehanje statusa odpadka za pepel pomeni pravno negotovost pri njegovi uporabi. Primeri dobre prakse, kako sistemsko urediti področje ravnanja z oz. uporabe pepela, po katerih bi se Slovenija lahko zgledovala, v tujini trenutno že obstajajo (npr. Nemčija).

Po Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2) odpadki le-to prenehajo biti, ko so ustrezno predelani in izpolnjujejo štiri ključne pogoje: imajo jasno namensko uporabo, zanje obstaja trg ali možnost lastne uporabe, ustrezajo tehničnim zahtevam ter ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi ali za okolje. Pri pepelu, ki nastane pri sežigu travne biomase, so prvi trije pogoji za uporabo v kmetijstvu praviloma že izpolnjeni. To pomeni, da ima pepel lahko konkretno uporabno vrednost, obstaja interes za njegovo uporabo, prav tako pa lahko dosega zahtevane tehnične standarde. Več odprtih vprašanj ostaja pri četrtem pogoju – dokazovanju neškodljivosti. Čeprav dosedanje analize, na primer glede vsebnosti težkih kovin, kažejo na nizko tveganje, bi bilo za popolno potrditev potrebnih še nekaj dodatnih raziskav.

Možnosti druge snovne izrabe  in zaključki

Izvedena je bila analiza bio-oglja iz travne biomase KPLB, ki je pokazala primerljive oz. boljše fizikalno-kemijske lastnosti od običajnega travniškega bio-oglja – visoko stopnjo karbonizacije, dobro energijsko vrednostjo (~30 MJ/kg), nizko vsebnost težkih kovin. Značilnosti kažejo na učinkovito toplotno pretvorbo, dobro obstojnost v tleh in potencial za dolgoročno vezavo CO2, dobro energijsko kakovost in nizko tveganje za emisije pri energetski izrabi.  Dobra sposobnost zadrževanja vode, pH in druge lastnosti potrjujejo primernost bio-oglja za izboljšanje tal. Travinje kot surovina vsebuje pomembne deleže celuloze, hemiceluloze in lignina, kar potrjuje potencial za trajnostne verige dodane vrednosti.

Kot smiselna se torej kaže kombinacija različnih načinov rabe biomase, energetska izraba pa ostaja ena od pomembnih možnosti. Z vidika učinkovite ekonomike je ključno povezovanje deležnikov, nadaljnje pilotno testiranje rešitev ter priprava jasnih poslovnih modelov, ki bodo podprli odločitve o investicijah. Pri načrtovanju je nujno upoštevati trajnostne zahteve EU, zlasti Direktivo (EU) 2023/2413, ki določa pogoje za trajnostno rabo biomase in omejitve glede izpustov ter varovanja travišč. Kot pomemben rezultat razprave vabljenih deležnikov v okviru obeh dogodkov slovenskega fokusnega laboratorija projekta DiversE, je bila izpostavljena pobuda za ustanovitev strokovne delovne skupine, ki bi lahko pripravila poglobljeno analizo potreb in možnosti izrabe biomase iz pozne košnje na ravni Slovenije. V nadalje bi skupina oblikovala predloge za konkretne, ekonomsko vzdržne poslovne modele. JZ KPLB bo kot glavni pobudnik prevzel komunikacijo in vodil nadaljnje korake v povezavi z oblikovanjem in delovanjem strokovne delovne skupine.

Strokovno povzela: Jasna Možina (JZ KPLB, vodja projekta DiversE)

Na nacionalnem natečaju EU projekt, moj projekt 2026 se je med 16 finalistov uvrstil projekt PoLJUBA. Vabimo vas, da PoLJUBI namenite svoj glas in s tem prispevate k dodatnemu ozaveščanju o pomenu ohranjanja narave na Ljubljanskem barju.

Projekt PoLJUBA – Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja je opozarjal na pomen ohranjanja naravnih vrednot Ljubljanskega barja kot edinstvenega ekosistema ter pomembno prispeval k obnovi in ohranjanju treh izginjajočih habitatnih tipov. V okviru projekta je bilo v nizu ukrepov v partnerstvu JZ Krajinskega parka Ljubljansko barje, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije vzpostavljenih 50 novih vodnih habitatov za dvoživke, pomemben pa je bil tudi prispevek k ohranjanju nekaterih ogroženih vrst, kot so veliki pupek, hribski urh, barjanski okarček in puščavnik.

Vabimo vas, da PoLJUBO za naj EU projekt podprete z oddajo svojega glasu TUKAJ.

Hvala za vaš glas!

V teh dneh smo v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu preverili zaščitena gnezda močvirske sklednice. Ob tem smo opazili, da je iz enega od gnezd prilezla prva letošnja mlada želvica.

To je ena od želv, ki so se iz jajc izlegle že lani jeseni, zimo pa so preživele v gnezdu pod zemljo. Gnezda so samice izkopale in vanje izlegla jajca lani poleti. Da jih ne bi izkopali ter pojedli plenilci, kot so lisice in jazbeci, smo jih zaščitili z žičnato mrežo. Jeseni smo mreže privzdignili, da mlade želvice lahko gnezda samostojno zapustijo.

Za malo želvo je pot od gnezda do vode pravo malo popotovanje, polno nevarnosti. Da bi povečali njeno možnost preživetja, smo ji pomagali premagati del poti do bližnje vode, kjer se lahko skrije pred plenilci.

Močvirska sklednica je sicer naša edina domorodna sladkovodna vrsta želve. Najraje ima mirne, z rastlinjem bogate vode in sončne kotičke ob bregovih, kjer se lahko ogreje na soncu.

Aktivnosti za varstvo močvirske sklednice, vključno z varovanjem njihovih gnezd, potekajo v okviru projekta LIFE URCA PROEMYS.