Pretekli petek smo slavnostno odprli novo tematsko pot, Pot na Mah. Na njej bodo obiskovalci spoznavali bogastvo naravnih znamenitosti tega izjemnega območja. Posebna pozornost je posvečena dvoživkam, ki so ena najbolj ogroženih živalskih skupin na svetu. V sklopu tematske poti je nastala tudi učilnica v naravi, ki bo še posebej priročna za vse nadobudne raziskovalce, ki jih zanima življenje v mlaki. Obiskovalcem je na voljo tudi nova opazovalnica za ptice, pot pa skriva še številna druga presenečenja. Izhodišče Poti na Mah je v kraju Goričica pod Krimom, pri gasilskem domu PGD Goričica – Prevalje pod Krimom.

Vzpostavitev Poti na Mah je potekala v tesnem sodelovanju Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje in Občine Brezovica, ki je na poti zgradila opazovalnico za ptice ter uredila vstopno točko. Pri tem niso pozabili na najmlajše, za katere so pripravili nova igrala. Pot na Mah je dostopna peš ali s kolesom, obiskovalcem pa priporočajo, da si za obisk rezervirajo vsaj uro in pol časa. Primerna je za raziskovalce vseh starosti in ponuja edinstveno priložnost za spoznavanje naravnih lepot Ljubljanskega barja. Obilne padavine v preteklih dneh so snovalcem poti sicer nekoliko ponagajale, zato obisk priporočajo, ko bo voda z Barja odtekla.

Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, Janez Kastelic, je ob odprtju poti poudaril pomen sodelovanja med parkom, lokalno skupnostjo ter njenimi prebivalci, brez katerih ne bi mogli urediti poti. Ob tem se je vsem zahvalil za plodno sodelovanje.

Metod Ropret, župan Občine Brezovica, je povedal, da se v Občini Brezovica zavedajo, da je dobro ohranjena narava privilegij, zaradi katerega ima Ljubljansko barje velik potencial in veliko vrednost tako za obiskovalce, kot za ljudi, ki tu živijo. Ob tem je namignil, da Pot na Mah ni edina pridobitev na področju infrastrukture za obiskovanje, ki jo načrtujejo.

Pomen izobraževalnih in ozaveščevalnih aktivnosti za izboljšanje razumevanja izzivov v varstvu narave je izpostavila vodja projekta LIFE AMPHICON, Suzana Levstek, ki je ob tem pozdravila novo pridobitev. Pot je namreč prva izmed treh, ki jih bodo v okviru projekta vzpostavili na različnih zavarovanih območjih po Slovenij.

Pot na Mah je eden od rezultatov projekta Ohranjanje  dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON, v katerem Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje sodeluje od konca leta 2019. Projekt celostno naslavlja problematiko zmanjševanje številčnosti populacije dvoživk zaradi izgube življenjskih prostorov ter njihove razdrobljenosti. Med drugim je bilo na Ljubljanskem barju izkopanih 50 manjših mlak, namenjenih dvoživkam, izboljšanih je bilo več kot 15 hektarov mokrotnih travnikov in zasajenih več kilometrov novih mejic. Nedavno je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo zaključila tudi prenovo 2,2-kilometrskega odseka državne ceste Ig-Podpeč, ki je zdaj opremljen s 43 podhodi za dvoživke in 4 km usmerjevalnih ograj. Na podoben način bosta na Ljubljanskem barju urejena še dva cestna odseka.

20. maja praznujemo svetovni dan čebel. Ta dan je posvečen tako medonosnim čebelam kot divjim čebelam ter ostalim opraševalcem kot so muhe trepetavke ter druge žuželke. V Sloveniji imamo dolgo tradicijo čebelarstva, pre/malo pa poznamo divje čebele (čmrlji, čebele samotarke), ki prav tako predstavljajo ene ključnih opraševalcev. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci.

Pestrost divjih opraševalcev je zelo velika. V Sloveniji poznamo na primer preko 500 vrst divjih čebel, med katerimi bi si posebno pozornost zaslužili čmrlji. Te na prvi pogled nerodne žuželke predstavljajo “specialne enote opraševanja”. Čmrlji so namreč za razliko od medonosnih čebel dejavni tudi pri nizkih temperaturah, v dežju in vetru. V slabem vremenu so tako čmrlji lahko edini opraševalci. So tudi zelo hitri in v enakem času lahko obiščejo do štirikrat toliko cvetov kot medonosna čebela. Med obiskom svet tudi močno stresejo, kar še izboljšuje opraševanje, pri nekaterih rastlinah pa je to celo nujno (na primer paradižnik in borovnice). Malo več pozornosti bi si zaslužile tudi čebele samotarke, ki prenašajo cvetni prah na spodnji strani telesa, zato lahko opravijo delo stotih medonosnih čebel.

Življenjsko okolje opraševalcev se je zelo spremenilo. Obilno gnojeni, zgodaj in pogosto košeni travniki ne zacvetijo in zato opraševalcem ne zagotavljajo hrane. Obdelovalni stroji uničijo gnezda čmrljev. Živih mej, kjer bi bila gnezda na varnem skoraj ni več. Čebele samotarke so nekdaj gnezdile v slamnatih strehah in luknjah v lesu, ki je bil glavni gradbeni material. Negativen je tudi vpliv prekomerne in nepravilne uporabe pesticidov. Najučinkovitejši način varovanja opraševalcev je ohranjanje dovolj cvetočih travnikov. Na njih dobijo hrano in prostor za gnezdenje. Ohranjamo jih tako, da jih pokosimo šele po  cvetenju.

Danes, 6. maja, smo v Mestnem muzeju v Ljubljani, izvedli predavanje z naslovom: Po sledeh Ljubljanice in Ljubljanskega barja. Predavanje smo izvedli na povabilo Univerze za tretje življenjsko obdobje. Skupaj smo ugotavljali, zakaj je pomembno dobro poznavanje celotnega porečja Ljubljanice. Sprehodili smo se kar čez tri zavarovana območja, ki se nahajajo na tem območju. Posebno pozornost pa smo namenili Krajinskem parku Ljubljansko barje.

Veseli smo, da lahko širimo glas o našem in naših po Ljubljanici-sorodnih zavarovanih območjih (Notranjski regijski park, Krajinski park Pivška presihajoča jezera) tudi na takšnih predavanjih.
Predavanje smo zaključili s povabilom na naše številne dogodke v maju in juniju. Upamo, da se v čim večjem številu srečamo tudi na terenu!