V četrtek, 23. oktobra, smo v sodelovanju z Direkcijo Republike Slovenije za vode v Domu kulture na Igu pripravili srečanje o vzdrževanju jarkov na Ljubljanskem barju. Dogodek je bil namenjen predstavitvi pristopov in pristojnosti pri vzdrževanju jarkov ter iskanju skupnega razumevanja med različnimi deležniki – od kmetovalcev in občin do strokovnih organizacij varstva narave in kulturne dediščine.

Ljubljansko barje je poplavna ravnica, kjer ima voda tudi danes ključno vlogo. Z gosto mrežo izsuševalnih jarkov – teh je bilo izkopanih približno 5000 kilometrov – ljudje že desetletja uravnavamo vodni režim. Jarki ne služijo le odvajanju poplavnih voda, temveč tudi osuševanju zemljišč in s tem omogočajo pogoje za kmetijsko rabo. Sistem sestavljajo večji in manjši jarki. Za vzdrževanje večjih odvodnikov, ki vplivajo na vodni režim, je odgovorna država, medtem ko je skrb za manjše jarke med posameznimi zemljišči v pristojnosti njihovih lastnikov.

Kako poteka čiščenje in vzdrževanje odvodnikov?

Na srečanju je Tonček Cezar, vodja Sektorja območja srednje Save na Direkciji Republike za vode predstavil, kako poteka vzdrževanje odvodnikov ter kakšna soglasja in dovoljenja so pri tem potrebna. Pojasnil je, da sistem večjih odvodnikov na Ljubljanskem barju meri več kot 600 kilometrov in da z njimi upravlja Direkcija za vode, ki vsako leto pripravi program vzdrževanja izbranega območja, dela pa izvaja koncesionar, podjetje Hidrotehnik.

Poleg koncesionarske službe lahko odvodnike vzdržujejo tudi druge pravne in fizične osebe, vendar morajo za to pridobiti vsa potrebna soglasja in dovoljenja – poleg soglasij pristojnih institucij (npr. Zavoda za varstvo narave, Zavoda za ribištvo, Zavoda za varstvo kulturne dediščine in upravne enote) tudi soglasje Direkcije za vode ter soglasja vseh lastnikov zemljišč, kjer potekajo posegi.

Vpliv terciarnih jarkov na vodni režim

Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, Janez Kastelic, je v nadaljevanju dogodka predstavil strokovno mnenje o vplivu čiščenja terciarnih jarkov na vodni režim, ki sta ga pripravila dr. Lidija Globevnik (TC VODE d.o.o.) in dr. Andrej Sovinc (NaravaNarave d.o.o.).

Strokovnjaki so namreč ugotovili, da tudi manjši (terciarni) jarki, če jih pri obnovi preveč poglobimo ali razširimo, pomembno vplivajo na vodni režim in s tem na stanje vlažnih travišč ter habitatov. Poglabljanje jarkov lahko tako spremeni vodne razmere širšega območja, zato so večji posegi dovoljeni le ob pridobitvi soglasij in dovoljenj pristojnih institucij.

Pomen sodelovanja in dialoga

Poleg strokovnih predstavitev se je na srečanju razvila razprava o aktualnih izzivih na Ljubljanskem barju. Udeleženci so podali številna vprašanja, pomisleke in predloge. V Krajinskem parku Ljubljansko barje se zavedamo, da je upravljanje z vodo in krajino uspešno le, če temelji na dialogu vseh ključnih deležnikov. Zato so tovrstna srečanja dragocena priložnost, da prisluhnemo različnim pogledom, poiščemo skupne rešitve in gradimo soglasje.

V četrtek 16.10.2025 je delegacija iz Pekinga pod vodstvom podžupana Wen Xian-a obiskala Mestno občino Ljubljana. Namen obiska je bil izmenjava izkušenj na področju upravljanja voda. Po dopoldanskem obisku vodarne Kleče je delegacija obiskala Krajinski park Ljubljansko barje. Na Poti barjanska okna smo delegaciji predstavili posebnosti Ljubljanskega barja: kompleksno sestavo tal in voda. Na Poti Morostig pa smo skupaj z Občino Ig izpostavili pomen podzemne vode tako za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, kmetijstvo kot za vir pitne vode. Župan Občine Ig, Zlatko Usenik, je predstavil sistem oskrbe s pitno vodo in sistem čiščenja odpadnih voda v občini. Povedal je, da se z naslednjim letom na tem področju povezujejo z Mestno občino Ljubljana.

Ob zaključki srečanja je podžupan Pekinga, Wen Xian, povedal, da daje Kitajska v zadnjih letih vse večji pomen ohranjanju okolja in varstvu narave. Izzivi upravljanja z vodami v največjem mestu na svetu so seveda temu primerni, je še dodal. Na svoji poti iskanja ustreznih poti upravljanja z vodami jim pridejo prav primeri dobrih praks, ki so jih lahko videli tudi pri nas.

 

 

S predstavitvijo naravne in kulturne dediščine ter ranljivosti le te smo sodelovali na dnevu Krajevne skupnosti Brezovica. Poleg bogato založene stojnice z informacijskimi gradivi smo pripravili tudi predstavitev invazivnih tujerodnih vrst. Za stojnico pa smo imeli pravi koliščarski kotiček, v katerem so se zadržale številne družine, še posebno na družabni igri in pri sestavljanju koliščarskega kolesa. Spoznali smo tudi številna društva, ki so aktivna v občini Brezovica, in gasilce ter celo policaje, ki so predstavljali na prireditvi svoje aktivnosti. Lepo je odkrivati, kdo vse je doma na Ljubljanskem barju in njegovi okolici. Skupaj smo ustvarili pisan mozaik doživetij.

Hvala organizatorjem za vabilo in čestitke za odlično organizacijo.

Se vidimo znova naslednje leto!

V petek, 20. septembra 2025, se je ekipa iz Krajinskega parka Ljubljansko barje podala na raziskovanje reke Ljubljanice. Veslali smo proti toku, od Podpeči do Vrhnike, z namenom preveriti prisotnost tujerodnih (invazivnih) rastlinskih vrst na rečnih bregovih.

Med opazovanjem smo naleteli na pričakovane vrste: kanadsko račjo zel (Elodea canadensis), ameriški javor (Acer negundo), oljno bučko (Echynocystis lobata), peterolistno viniko (Parthenocissus quinquefolia). Zahodne račje zeli (Elodea nuttallii) nismo zasledili. Največ pozornosti smo namenili iskanju račje zeli, predvsem ob bolj osončeni levi brežini. Tam, kjer grmovna vegetacija ni zakrivala dostopa do vode, se je kanadska račja zel v plitvinah bujno razraščala, ponekod pa so bile vidne le posamezne rastline. Le redko smo jo zasledili tudi na desni strani reke. Tujerodne vrste so se v največji meri razširile prav ob levi, sončni brežini. Ameriški javorji so se pogosto nagibali nad vodo in se s svojimi rumenkastimi jesenskimi listi jasno razlikovali od drugih dreves. Zabeležili smo večje število mladih osebkov. Najbolj opazne so bile oljne bučke, ki so se ovijale okoli dreves in grmovja in bile obložene s številnimi plodovi. Viniko smo zasledili le ponekod. Edini primerek, ki ga prepoznavamo kot najverjetneje češki dresnik (Fallopia x bohemica), smo našli pri pritoku Ljubljanice v Vrhniki. Večinoma so brežine Ljubljanice neregulirane in divje, zaraščene z avtohtono vegetacijo ter redko obiskane, kar jih vsaj deloma varuje pred širjenjem novih tujerodnih rastlinskih vrst.

V sredo, 24. septembra 2025, je v kraju Rubiera v Italiji potekal drugi obisk nadzornice projekta LIFE URCA PROEMYS. Projektni partnerji smo nadzornici predstavili napredek projekta, katerega osrednji cilj je ohranjanje močvirske sklednice (Emys orbicularis) – edine avtohtone sladkovodne želve v Sloveniji. Skupaj smo pregledali dosedanje rezultate, izzive ter nadaljnje korake, ki nas čakajo v prihodnjih fazah projekta.

Naslednji dan, 25. septembra 2025, je sledil terenski ogled v italijanski regiji Emilija – Romanja, kjer smo si ogledali izvedene ukrepe za izboljšanje stanja populacije močvirske sklednice. Partnerji iz Italije so predstavili lokacije, na katerih so izboljšali habitatne  in kjer izvajajo odlov invazivnih tujerodnih vrst želv, ter center, kjer bo potekala vzreja močvirskih sklednic za namen okrepitve lokalnih populacij.

Sestanek je potrdil dobro sodelovanje med partnerji in uspešen napredek projekta, ki s številnimi terenskimi aktivnostmi pomembno prispeva k dolgoročnemu varstvu te ogrožene vrste.

 

 

V okviru aktivnosti slovenskega Focus Laba na projektu DIVERSE, smo se udeležili dogodka BIO(R)EVOLUCIJA V AKCIJI: vstopna točka v strategijo in akcijski načrt biogospodarskega razvoja Slovenije, ki je potekal 15. septembra 2025, na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), v organizaciji Stičišča za biogospodarstvo Slovenije v sodelovanju s projekti BOOST4BIOEAST, BioINSouth, BIOLOC in CEE2ACT.

Dogodek je bil namenjen skupnemu oblikovanju predloga strategije in akcijskega načrta biogospodarskega razvoja Slovenije.

Naša udeležba je bila usklajena s cilji Orodja za odprti dialog, ki ga razvija ekipa projekta DIVERSE in si prizadeva za:

• spodbujanje dialoga med deležniki s področja biotske raznovrstnosti in bioenergije,
• oblikovanje soglasja o trajnostnih ukrepih in kazalnikih,
• krepitev zaupanja s transparentno izmenjavo ter
• gradnjo zmogljivosti med različnimi sektorji.

Na dogodku smo aktivno sodelovali v delovnih skupinah, v okviru katerih smo po različnih tematskih sklopih povzeli obstoječe stanje v biogospodarstvu, prepoznavali vrzeli in oblikovali želeno vizijo razvoja, s kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji. Deležniki smo med seboj podelili izkušnje, potrebe, ideje in razpravljali o ovirah, s katerimi se srečujemo na svojem področju delovanja.

Naša udeležba potrjuje zavezanost k soustvarjanju vizionarske strategije biogospodarstva za Slovenijo ter krepitvi povezav znotraj biogospodarstva v srednjeevropskem prostoru v okviru projekta DIVERSE.

V sredo 11. septembra je evropska komisarka za okolje, odpornost v zvezi z vodo in konkurenčno krožno gospodarstvo Jessika Roswall, v sklopu obiska Slovenije, obiskala tudi Krajinski park Ljubljansko barje. Glavne teme pogovorov so bile zagotavljanje poplavne varnosti s poudarkom na naravi temelječih rešitvah, zavarovana območja in okolijske teme s ciljem okrepitve sodelovanja ter iskanja uravnoteženih rešitev, ki podpirajo okolijske, gospodarske in socialne cilje.

Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, Janez Kastelic, je komisarki predstavil krajinski park in ukrepe, ki jih izvajamo v Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje. Poudaril je, da je Ljubljansko barje pomembno razlivno območje, na katerem se nahaja največje zavarovano območje mokrotnih travnikov v Sloveniji. Izpostavil je tudi, da evropska sredstva predstavljajo velik del proračuna Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje, kar pomembno prispeva k uspešnemu izvajanju ukrepov na območju krajinskega parka.

Komisarka, Jessika Roswall, je povedala, da moramo kot družba spremeniti mnenje, da so z naravo samo stroški. Kot je dejala, je obnova narave naložba v prihodnost. Na koncu srečanja se je  zahvalila za dobro dosedanje opravljeno delo javnega zavoda in zaželela uspešno delo še naprej.

Tudi letos smo v juniju in juliju spremljali gnezdenje močvirskih sklednic v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu. Vsak večer smo sledili 6 samicam, ki smo jih pred dvema letoma  opremili z radijskimi oddajniki. Na ta način smo jih lahko locirali, ko so na kopnem kopale gnezda ter odlagale jajca. Pri tem smo se trudili, da jih kar najmanj motimo, ko so zaključile, pa smo gnezda zaščitili s kovinsko mrežo. Na terenu pa smo nekajkrat naleteli tudi na samice brez oddajnikov, katerih gnezda smo prav tako zaščitili. S tem smo preprečili, da bi jajca izkopali ter pojedli plenilci kot so lisice ali jazbeci. Letos smo še posebno ponosni, saj smo uspeli zaščititi kar 13 gnezd močvirskih sklednic, kar je največ od kar poteka projekt! Poleg tega pa smo na terenu letos prvič opazili male želvice, stare le leto ali dve, ki so se v prejšnjih letih najverjetneje razvile v zaščitenih gnezdih.

Aktivnosti potekajo v sklopu projekta Life Urca Proemys o katerem si lahko preberete več tukaj ali pa obiščete spletno stran projekta.