V okviru aktivnosti slovenskega Focus Laba na projektu DIVERSE, smo se udeležili dogodka BIO(R)EVOLUCIJA V AKCIJI: vstopna točka v strategijo in akcijski načrt biogospodarskega razvoja Slovenije, ki je potekal 15. septembra 2025, na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), v organizaciji Stičišča za biogospodarstvo Slovenije v sodelovanju s projekti BOOST4BIOEAST, BioINSouth, BIOLOC in CEE2ACT.

Dogodek je bil namenjen skupnemu oblikovanju predloga strategije in akcijskega načrta biogospodarskega razvoja Slovenije.

Naša udeležba je bila usklajena s cilji Orodja za odprti dialog, ki ga razvija ekipa projekta DIVERSE in si prizadeva za:

• spodbujanje dialoga med deležniki s področja biotske raznovrstnosti in bioenergije,
• oblikovanje soglasja o trajnostnih ukrepih in kazalnikih,
• krepitev zaupanja s transparentno izmenjavo ter
• gradnjo zmogljivosti med različnimi sektorji.

Na dogodku smo aktivno sodelovali v delovnih skupinah, v okviru katerih smo po različnih tematskih sklopih povzeli obstoječe stanje v biogospodarstvu, prepoznavali vrzeli in oblikovali želeno vizijo razvoja, s kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji. Deležniki smo med seboj podelili izkušnje, potrebe, ideje in razpravljali o ovirah, s katerimi se srečujemo na svojem področju delovanja.

Naša udeležba potrjuje zavezanost k soustvarjanju vizionarske strategije biogospodarstva za Slovenijo ter krepitvi povezav znotraj biogospodarstva v srednjeevropskem prostoru v okviru projekta DIVERSE.

V sredo 11. septembra je evropska komisarka za okolje, odpornost v zvezi z vodo in konkurenčno krožno gospodarstvo Jessika Roswall, v sklopu obiska Slovenije, obiskala tudi Krajinski park Ljubljansko barje. Glavne teme pogovorov so bile zagotavljanje poplavne varnosti s poudarkom na naravi temelječih rešitvah, zavarovana območja in okolijske teme s ciljem okrepitve sodelovanja ter iskanja uravnoteženih rešitev, ki podpirajo okolijske, gospodarske in socialne cilje.

Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, Janez Kastelic, je komisarki predstavil krajinski park in ukrepe, ki jih izvajamo v Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje. Poudaril je, da je Ljubljansko barje pomembno razlivno območje, na katerem se nahaja največje zavarovano območje mokrotnih travnikov v Sloveniji. Izpostavil je tudi, da evropska sredstva predstavljajo velik del proračuna Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje, kar pomembno prispeva k uspešnemu izvajanju ukrepov na območju krajinskega parka.

Komisarka, Jessika Roswall, je povedala, da moramo kot družba spremeniti mnenje, da so z naravo samo stroški. Kot je dejala, je obnova narave naložba v prihodnost. Na koncu srečanja se je  zahvalila za dobro dosedanje opravljeno delo javnega zavoda in zaželela uspešno delo še naprej.

Tudi letos smo v juniju in juliju spremljali gnezdenje močvirskih sklednic v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu. Vsak večer smo sledili 6 samicam, ki smo jih pred dvema letoma  opremili z radijskimi oddajniki. Na ta način smo jih lahko locirali, ko so na kopnem kopale gnezda ter odlagale jajca. Pri tem smo se trudili, da jih kar najmanj motimo, ko so zaključile, pa smo gnezda zaščitili s kovinsko mrežo. Na terenu pa smo nekajkrat naleteli tudi na samice brez oddajnikov, katerih gnezda smo prav tako zaščitili. S tem smo preprečili, da bi jajca izkopali ter pojedli plenilci kot so lisice ali jazbeci. Letos smo še posebno ponosni, saj smo uspeli zaščititi kar 13 gnezd močvirskih sklednic, kar je največ od kar poteka projekt! Poleg tega pa smo na terenu letos prvič opazili male želvice, stare le leto ali dve, ki so se v prejšnjih letih najverjetneje razvile v zaščitenih gnezdih.

Aktivnosti potekajo v sklopu projekta Life Urca Proemys o katerem si lahko preberete več tukaj ali pa obiščete spletno stran projekta.

V Krajinskem parku Ljubljansko barje smo nedavno na območju Bevk opazili tujerodno rastlinsko vrsto imenovano navadni kristavec (Datura stramonium). Rastlina prihaja iz Srednje Amerike in se je k nam najprej razširila kot okrasna rastlina, sedaj pa dobro uspeva kot njivski plevel in se razširja tudi na ruderalnih območjih. Marsikje jo obravnavajo kot invazivno vrsto.

Kako jo prepoznati?
V višino rastlina zraste od 40 do 100 cm. Njeni listi so temno zeleni, ovalne do jajčaste oblike. Spremlja jo neprijeten vonj. Cveti poleti in ima bele cvetove trobentaste oblike. Razmnožuje se s semeni, njeni plodovi pa so značilne trnaste glavice jajčaste oblike.

Zakaj je nevarna?
Celotna rastlina vsebuje strupena alkaloida atropin in skopolamin, zato je strupena za ljudi in za živali. Nevarno je predvsem, če bi rastlino uživali ali se je dotikali in se nato z rokami dotaknili ust ali oči ter tako v telo vnesli. Znaki zastrupitve so suha, pordela in topla koža, suha usta, tahikardija, midriaza, retenca urina, ileus, nemir, prividi,prisluhi, zaspanost, epileptični krči, nezavest, hipertermija.

Kako z njo ravnati?
Primerna načina odstranjevanja sta puljenje ali košnja, če je le možno preden rastlina semeni. Pri tem so priporočljiva zaščitna oblačila (dolgi rokavi, dolge hlače) in rokavice. Kurjenje rastline ni priporočljivo zaradi nevarnosti sproščanja strupenih snovi v dimu. S kolobarjenjem se lahko prepreči razraščanje tako, da se goji goste, strnjene posevke, kjer ni prostora za uspevanje navadnega kristavca. Če jo opazite na območju krajinskega parka ali ste v dvomu, kako se lotiti odstranjevanja, nas lahko kontaktirate po telefonu: 08205 2350 ali preko e-pošte: info@ljubljanskobarje.si.

Viri: Kmetijski inštitut Slovenije (Integrirano varstvo rastlin), Urbanatura, UKC