Na drugem dogodku slovenskega fokusnega laboratorija projekta DiversE so deležniki razpravljali o možnostih trajnostne rabe biomase iz pozne košnje na Ljubljanskem barju. V ospredju so bili ekonomski in regulatorni vidiki energetske izrabe ter alternativne možnosti za snovno izrabo. Razprava je poudarila potrebo po jasnih poslovnih modelih, ustrezni zakonodaji in tesnejšem sodelovanju med ključnimi akterji.

Drugi dogodek slovenskega Fokusnega laboratorija (t. i. Focus Lab) v okviru pilotnih aktivnosti projekta DiversE, ki sta ga organizirala Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB) in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), je potekal 24. 3. 2026, v Tehnološkem parku, v hibridni obliki. Tak način izvedbe se je pokazal kot učinkovit za vključevanje širšega kroga deležnikov. Uporaba pristopov in orodij odprtega dialoga (t. i. Open Dialogue Toolkit), ki jih razvijamo in testiramo partnerji projekta DiversE, pa je omogočila aktivno sodelovanje, izmenjavo mnenj ter strukturirano razpravo med udeleženci.

Na srečanju so sodelovali predstavniki različnih zavarovanih območij – Krajinskega parka Ljubljansko barje, Krajinskega parka Radensko polje, Notranjskega regijski parka, Kozjanskega regijskega parka. Pridružili so se tudi strokovnjaki iz raziskovalnih institucij (Kemijski inštitut, Fakulteta za strojništvo), lokalnih akcijskih skupin (LAS) s podeželja, predstavnik kmetov iz Ljubljanskega barja, predstavnica območne Kmetijsko gozdarske zbornice, območne Gospodarske zbornice ter podjetja iz področja energetike.

Srečanje je bilo namenjeno nadaljevanju razprave o možnostih trajnostnih načinov upravljanja in izrabe travne biomase, ki nastaja kot rezultat naravovarstvenega ukrepa pozne košnje. Prvi dogodek na temo se je odvil februarja 2026, kjer so bili predstavljeni preliminarni rezultati analize biomase (kemijska sestava, vsebnost vlage, kurilna vrednost itd.) iz KPLB in na katerem so svoje izkušnje in izzive z upravljanjem biomase med seboj podelili različni relevantni deležniki. Na tokratnem dogodku je bil fokus na predstavitvi ekonomskega in zakonodajnega vidika poslovnega načrta JZ KPLB za energetsko izrabo biomase iz pozne košnje. Predstavljene so bile tudi nekatere perspektivne možnosti za snovno izrabo biomase (npr. biooglje).

Ekonomski vidik energetske izrabe travne biomase

V ospredju razprave je bila (tehno-)ekonomika energetske izrabe travne biomase, saj le-ta  predstavlja potencialen lokalni vir bioenergije, vendar izraba zahteva celovit razmislek o tehnologiji, logistiki in investicijah. Izpostavljeno je bilo, da kurjenje takšne biomase ni enostavna rešitev, temveč zahteva organiziran sistem zbiranja, transporta, sušenja, skladiščenja in ustrezne tehnologije za kurjenje. Zgorevanje travne biomase namreč predstavlja različne tehnične izzive, kot so npr. višja vsebnost pepela, emisije delcev, nalaganje in korozija, zato je potrebna ustrezna zasnova kotla in čiščenje dimnih plinov. Vzpostavitev takšnega sistema pomeni tudi precejšno začetno investicijo v infrastrukturo.

Večja razpoložljiva količina biomase (goriva) bi pomenila boljšo ekonomiko, tj. krajšo dobo vračanja investicije, vendar tudi večjo produkcijo toplote. Izziv se tako kaže v iskanju odjemalcev viška toplote (prodaji), npr. preko sistema daljinskega ogrevanja. Cena toplote posledično prav tako pomembno vpliva na dobo vračanja. Pomembno je zagotoviti odjem toplote tekom celotnega časa obratovanja, zato se kaže kot ključna izbira lokacije toplotnega sistema, tudi zaradi vidika bližine potencialnih odjemalcev. Ključen naslednji korak je torej konkretizacija projekta energetske izrabe biomase – pridobitev konkretnih ponudb za tehnološke rešitve s strani izvajalcev in diskusija z občinami oz. lokalnimi skupnosti, kot potencialnimi odjemalci toplote in investitorji.

Pravni in regulatorni okvir energetske izrabe travne biomase

Pomemben del razprave je bil namenjen tudi regulatornemu vidiku energetske izrabe travne biomase. Predviden sistem ogrevanja bi glede na svojo velikost oziroma moč praviloma presegel okvir malih kurilnih naprav (v skladu z Uredbo o emisiji snovi iz malih kurilnih naprav, < 500 kW). Travna biomasa kot surovina za energetsko izrabo sicer ni izrecno opredeljena v zakonodaji, vendar je posredno zajeta v širših kategorijah biomase, pri čemer ostajajo določene pravne in izvedbene nejasnosti. Te bi bilo smiselno razjasniti v sodelovanju z pristojnimi institucijami na ravni konkretnega primera oziroma projekta. Emisije so pri travni praviloma višje kot pri lesni biomasi, zlasti ko govorimo o prašnih delcih, kar bi pomenilo dodatne ukrepe, tj. sistem za odstranjevanje trdih delcev, za ustrezno doseganje zakonskih mejnih vrednosti emisij.

Pomanjkanje podrobnejših predpisov je prisotno tudi za ravnanje s pepelom, npr. odsotnost merila za prenehanje statusa odpadka za pepel pomeni pravno negotovost pri njegovi uporabi. Primeri dobre prakse, kako sistemsko urediti področje ravnanja z oz. uporabe pepela, po katerih bi se Slovenija lahko zgledovala, v tujini trenutno že obstajajo (npr. Nemčija).

Po Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2) odpadki le-to prenehajo biti, ko so ustrezno predelani in izpolnjujejo štiri ključne pogoje: imajo jasno namensko uporabo, zanje obstaja trg ali možnost lastne uporabe, ustrezajo tehničnim zahtevam ter ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi ali za okolje. Pri pepelu, ki nastane pri sežigu travne biomase, so prvi trije pogoji za uporabo v kmetijstvu praviloma že izpolnjeni. To pomeni, da ima pepel lahko konkretno uporabno vrednost, obstaja interes za njegovo uporabo, prav tako pa lahko dosega zahtevane tehnične standarde. Več odprtih vprašanj ostaja pri četrtem pogoju – dokazovanju neškodljivosti. Čeprav dosedanje analize, na primer glede vsebnosti težkih kovin, kažejo na nizko tveganje, bi bilo za popolno potrditev potrebnih še nekaj dodatnih raziskav.

Možnosti druge snovne izrabe  in zaključki

Izvedena je bila analiza bio-oglja iz travne biomase KPLB, ki je pokazala primerljive oz. boljše fizikalno-kemijske lastnosti od običajnega travniškega bio-oglja – visoko stopnjo karbonizacije, dobro energijsko vrednostjo (~30 MJ/kg), nizko vsebnost težkih kovin. Značilnosti kažejo na učinkovito toplotno pretvorbo, dobro obstojnost v tleh in potencial za dolgoročno vezavo CO2, dobro energijsko kakovost in nizko tveganje za emisije pri energetski izrabi.  Dobra sposobnost zadrževanja vode, pH in druge lastnosti potrjujejo primernost bio-oglja za izboljšanje tal. Travinje kot surovina vsebuje pomembne deleže celuloze, hemiceluloze in lignina, kar potrjuje potencial za trajnostne verige dodane vrednosti.

Kot smiselna se torej kaže kombinacija različnih načinov rabe biomase, energetska izraba pa ostaja ena od pomembnih možnosti. Z vidika učinkovite ekonomike je ključno povezovanje deležnikov, nadaljnje pilotno testiranje rešitev ter priprava jasnih poslovnih modelov, ki bodo podprli odločitve o investicijah. Pri načrtovanju je nujno upoštevati trajnostne zahteve EU, zlasti Direktivo (EU) 2023/2413, ki določa pogoje za trajnostno rabo biomase in omejitve glede izpustov ter varovanja travišč. Kot pomemben rezultat razprave vabljenih deležnikov v okviru obeh dogodkov slovenskega fokusnega laboratorija projekta DiversE, je bila izpostavljena pobuda za ustanovitev strokovne delovne skupine, ki bi lahko pripravila poglobljeno analizo potreb in možnosti izrabe biomase iz pozne košnje na ravni Slovenije. V nadalje bi skupina oblikovala predloge za konkretne, ekonomsko vzdržne poslovne modele. JZ KPLB bo kot glavni pobudnik prevzel komunikacijo in vodil nadaljnje korake v povezavi z oblikovanjem in delovanjem strokovne delovne skupine.

Strokovno povzela: Jasna Možina (JZ KPLB, vodja projekta DiversE)

Na nacionalnem natečaju EU projekt, moj projekt 2026 se je med 16 finalistov uvrstil projekt PoLJUBA. Vabimo vas, da PoLJUBI namenite svoj glas in s tem prispevate k dodatnemu ozaveščanju o pomenu ohranjanja narave na Ljubljanskem barju.

Projekt PoLJUBA – Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja je opozarjal na pomen ohranjanja naravnih vrednot Ljubljanskega barja kot edinstvenega ekosistema ter pomembno prispeval k obnovi in ohranjanju treh izginjajočih habitatnih tipov. V okviru projekta je bilo v nizu ukrepov v partnerstvu JZ Krajinskega parka Ljubljansko barje, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije vzpostavljenih 50 novih vodnih habitatov za dvoživke, pomemben pa je bil tudi prispevek k ohranjanju nekaterih ogroženih vrst, kot so veliki pupek, hribski urh, barjanski okarček in puščavnik.

Vabimo vas, da PoLJUBO za naj EU projekt podprete z oddajo svojega glasu TUKAJ.

Hvala za vaš glas!

V teh dneh smo v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu preverili zaščitena gnezda močvirske sklednice. Ob tem smo opazili, da je iz enega od gnezd prilezla prva letošnja mlada želvica.

To je ena od želv, ki so se iz jajc izlegle že lani jeseni, zimo pa so preživele v gnezdu pod zemljo. Gnezda so samice izkopale in vanje izlegla jajca lani poleti. Da jih ne bi izkopali ter pojedli plenilci, kot so lisice in jazbeci, smo jih zaščitili z žičnato mrežo. Jeseni smo mreže privzdignili, da mlade želvice lahko gnezda samostojno zapustijo.

Za malo želvo je pot od gnezda do vode pravo malo popotovanje, polno nevarnosti. Da bi povečali njeno možnost preživetja, smo ji pomagali premagati del poti do bližnje vode, kjer se lahko skrije pred plenilci.

Močvirska sklednica je sicer naša edina domorodna sladkovodna vrsta želve. Najraje ima mirne, z rastlinjem bogate vode in sončne kotičke ob bregovih, kjer se lahko ogreje na soncu.

Aktivnosti za varstvo močvirske sklednice, vključno z varovanjem njihovih gnezd, potekajo v okviru projekta LIFE URCA PROEMYS.

 

               

V Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu se obeta celovita obnova vodnih objektov, ki bo pomembno prispevala k ohranjanju narave, prilagajanju na podnebne spremembe in večji poplavni varnosti območja. V Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje smo uspešno pridobili gradbeno dovoljenje za celovito obnovo območja. Pričetek del je predviden letošnjo jesen.

Dragocen del Krajinskega parka Ljubljansko barje

Območje ribnikov leži na jugovzhodnem delu Krajinski park Ljubljansko barje, v bližini zaselka Draga pri Igu. Dvanajst slikovitih ribnikov skupaj z gozdno učno potjo nad njimi predstavlja eno najlepših in naravovarstveno najpomembnejših območij v parku.

Rezervat je del evropskega omrežja Natura 2000 in sodi med ožje zavarovana območja parka. Gre za največje območje stoječih voda na Ljubljanskem barju.

Izjemna biotska raznovrstnost

Naravni rezervat Ribniki v dolini Drage pri Igu je pravi biser biodiverzitete. Leta 2017 je tu potekal  Bioblitz. V samo 24 urah so strokovnjaki popisali kar 1.588 vrst rastlin, živali in gliv. Med njimi je bilo 206 vrst z Rdečega seznama, 144 zavarovanih vrst ter 39 vrst s Priloge II in IV Direktive o habitatih. Rezervat tako sodi med biotsko najbogatejša območja v Sloveniji.

Zakaj je obnova nujna?

Leta 2021 je bila izvedena strokovna presoja stanja vodnih objektov, ki je pokazala, da so ti v slabem, ponekod celo kritičnem stanju. Brez sanacije bi lahko prišlo do poškodb nasipov, izgube nadzora nad vodostajem ter ogrožanja habitatov in vrst, ki so od vode neposredno odvisne.

Obnova bo zajela:

• sanacijo nasipov,
• obnovo menihov in prelivov za zadrževanje in uravnavanje vodostaja in
• ureditev lovilnih jam in usedalnikov.

Potekala bo v več sklopih, pri čemer so ribniki razdeljeni v dva sistema – severnega (Špilgut, Rakovnik, Izkopani ribnik) in južnega, ki obsega večino ribnikov v dolini, med drugim Veliki, Srednji in Zadnji ribnik.

Prilagajanje podnebnim spremembam

Eden ključnih ciljev projekta je zagotavljanje stabilnega vodnega režima. Zaradi podnebnih sprememb se pričakujejo daljša sušna obdobja, ki lahko resno ogrozijo mokriščne habitate. Z obnovo bo omogočeno učinkovitejše zadrževanje vode in vzdrževanje optimalne višine vodne gladine.

Ohranjanje mokrišč namreč velja za enega najpomembnejših ukrepov pri blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe – tako z vidika ohranjanja biodiverzitete kot tudi zadrževanja vode v prostoru.

Koraki do celovite sanacije

V zadnjih letih je bilo že izvedenih več pripravljalnih ukrepov:

• leta 2022 je potekala sečnja dreves in grmovja na nasipu Velikega ribnika,
• leta 2023 je bila odstranjena zarast na ostalih nasipih,
• istega leta je bila izvedena tudi interventna sanacija dela nasipa na Srednjem ribniku, kjer je grozilo porušenje.

Sredstva za pripravo projektne dokumentacije so bila zagotovljena iz Sklada za podnebne spremembe. Celovita izvedba sanacije pa je predvidena v okviru kohezijskega projekta Živoljub.

Projekt podpirata tako Ministrstvo za naravne vire in prostor kot Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, pomembno pa je tudi zgledno sodelovanje z Občino Ig in drugimi deležniki.

Vizualizacijo obnove si lahko ogledate tukaj.

Koristi za naravo in ljudi

Sanacija ne pomeni le ohranitve izjemno pomembnega naravnega območja, temveč tudi večjo varnost za prebivalce dolvodno. Z boljšim upravljanjem vodnega režima se bo zmanjšala poplavna ogroženost naselij. Gre za največjo investicijo Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje do sedaj. Dela bodo predvidoma zaključena v treh letih.

Naravni rezervat Ribniki v dolini Drage pri Igu bo tako tudi v prihodnje ostal prostor bogate narave, učenja, rekreacije in ponosa lokalne skupnosti – še bolj odporen na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe.

11. februarja 2026 se je v Tehnološkem parku v Ljubljani v soorganizaciji Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) in Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB) potekalo srečanje o vprašanju, ki je pomembno tako za upravljavce zavarovanih območij kot za kmetijski in potencialno (bio)energetski sektor: Kako trajnostno upravljati biomaso, ki nastaja kot rezultat naravovarstvenih ukrepov pozne košnje, in jo vključiti v širši kontekst zelenega prehoda? Dogodek se je odvil v okviru projekta DiversE (Interreg Območje Alp) in je dosegel svoj namen – povezal je ključne deležnike, ki lahko prispevajo k razvoju trajnih rešitev, s premišljeno zasnovo razprave pa smo organizatorji ustvarili strokoven, odprt ter problemsko usmerjen prostor dialoga.

Ključni deležniki v odprtem dialogu

Projekt DiversE v obdobju 2024–2027 povezuje 12 partnerjev iz petih alpskih držav ter razvija večdeležniški in ekosistemski pristop k upravljanju bioenergetskih verig. Slovenski fokusni laboratorij poteka v okviru pilotnih aktivnosti v Krajinskem parku Ljubljansko barje in presega klasični format strokovnega posveta. Njegov glavni namen je spodbuditi skupno razmišljanje ter oblikovanje izvedljivih sistemskih rešitev, ki usklajujejo varstvene režime, tehnične omejitve in ekonomsko realnost prostora.

Raznolika sestava udeležencev tokratnega srečanja je omogočila celovit pogled na izziv – od terenske prakse do strateških usmeritev. Sodelovali so predstavniki ACT-SI – Zavoda za razvoj in pospeševanje čistih tehnologij skupaj s strokovnjaki Kemijskega inštituta in Fakultete za strojništvo, opazovalci iz DOPPS in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavniki Krajinskega parka Ljubljansko barje, Notranjskega regijskega parka in Krajinskega parka Goričko, predstavniki kmetijstva, vključno s kmetovalcema z Ljubljanskega barja, KGZ Ljubljana in KGZS ter drugi ključni deležniki, kot so ZRSVN, podjetje PGGH d.o.o. in vodje drugih Interreg projektov s področja biomase in biodiverzitete.

Pri facilitiranju dogodka smo organizatorji uporabili metode odprtega dialoga (Open Dialogue Toolkit), ki jih razvijamo in testiramo partnerji projekta DiversE. Metodologija se je izkazala kot ključna za ustvarjanje varnega in vključujočega okolja, ki je bil vsebinsko intenziven in obenem prijeten in sproščen. Razprava je potekala spontano, z veliko angažmaja in iskrenega zanimanja za iskanje rešitev. Udeleženci so aktivno sodelovali, postavljali vprašanja, dopolnjevali argumente ter gradili skupno razumevanje.

 Energetski potencial biomase iz Krajinskega parka Ljubljansko barje

V strokovnem delu so bili predstavljeni rezultati analiz vzorcev sena iz Krajinskega parka Ljubljansko barje, ki so jih izvedli strokovnjaki s Kemijskega inštituta in Fakultete za strojništvo, v okviru sodelovanja JZ KPLB z zavodom ACT-SI. Analiza vzorcev (proksimativna, ultimativna, določanje kurilne vrednosti, vsebnosti težkih kovin itd.) so pokazali, da ima biomasa, ki nastaja kot rezultat ukrepov pozne košnje na zavarovanem območju KPLB (ukrepi KOPOP_BK, HTV), relativno dober potencial za energetsko izkoriščanje in torej lahko potencialno predstavlja lokalni obnovljiv vir energije. Ob ustrezni obdelavi lahko travniška biomasa doseže celo kurilne vrednosti, primerljive s konvencionalnimi gorivi. Omejitve, kot so vsebnost pepela, taljenje pepela in sestava mineralnih snovi so bile prepoznane kot obvladljivo tveganje, hkrati pa pomemben faktor za izbiro primerne tehnologije za energetsko izrabo. Tehnična primernost pa še ne pomeni tudi dejanske izvedljivosti. Ključno vprašanje, ki se je jasno izpostavilo, je bila ekonomika – kakšen poslovni model lahko podpira takšno upravljanje z biomaso?

 Izzivi celotne verige, primeri praks in oblikovanje vzdržnega poslovnega modela

Pilot KPLB se zaenkrat osredotoča na upravljanje oz. izkoriščanje biomase iz manjšega dela krajniskega parka tj. okoli 135 hektarjev zemljišč, od skupno 13.505 ha, ki spadajo v zaščiteno območje KPLB.  Trenutna količina biomase, ki nastane kot rezultatov izvajanja ukrepov pozne košnje na območju pilota KPLB, znaša okoli 600 ton. Za upravljanje s to biomaso je odgovoren JZ KPLB, kot upravljalec zaščitenega območja. Omenjena količina biomase se bo z nadaljnjim odkupom zemljišč na območju KPLB s strani države, v prihodnosti še povečevala. Vzpostavlja se celotna veriga upravljanja – od košnje, sušenja, baliranja, transporta, skladiščenja, predelave in končne izrabe. Vsaka stopnja je povezana z določenimi stroški in omejitvami, zato se je v razpravi odprl niz vprašanj, vezanih na uspešen poslovni model: Ali je mogoča lokalna energetska raba (npr. za ogrevanje javnih objektov)? Ali je smiselna predelava v pelete/brikete ali je realnejša kombinacija energetskih in materialnih tokov? Predvsem pa: Kdo nosi investicijsko tveganje in kdo ustvarja dodano vrednost?

Udeleženci so poudarili, da ostajata varstvo biodiverzitete in skladnost z regulativo (vključno z omejitvami, ki jih prinaša direktiva RED III na biotsko zavarovanih območjih), v ospredju, a dolgoročna vzdržnost ni mogoča brez ekonomske logike. Če upravljanje travišč ne vključuje premišljenega poslovnega modela, ki omogoča vsaj delno pokritje stroškov ali ustvarjanje družbene vrednosti, ostaja odvisno od izključno javnih sredstev. Zato se je kot ključno izoblikovalo vprašanje: Kako razviti model, ki povezuje javni interes varstva narave, lokalno energetsko samooskrbo in racionalno rabo sredstev ter je hkrati uporaben za posamezne kmetije, zadruge ali večja zavarovana območja, morda celo konglomerate slednjih?

Primeri iz Notranjskega regijskega parka (projekt LIFE Tršca) ter Krajinskega parka Goričko (v sodelovanju s podjetjem PGGH d.o.o.) so pokazali, da so v več desetletjih upravljanja s travniško biomaso, upravljalci že iskali različne rešitve za snovno izrabo in da so pilotno že bili preizkušeni različni scenariji – od razvoja produktov kot so peleti, namenjeni za steljo domačih ljubljenčkov, do briketiranja in kompostiranja sena. Vendar pa taki projekti zahtevajo jasno organizacijsko strukturo, partnerstva in dolgoročno stabilnost. Kmetovalci z Ljubljanskega barja so opozorili na realnost vsakodnevnega dela, sezonske omejitve in stroške, ki jih regulativni okviri pogosto ne prepoznajo v celoti. Posebej so bile izpostavljene tudi regionalne razlike, saj se vremenski vzorci, stopnja vlažnosti in značilnosti mokrišč med posameznimi območji Slovenije bistveno razlikujejo, pri čemer ima vsako območje svojevrstne, sui generis pogoje upravljanja.

(Ne)usklajenost biodiverzitete, zakonodaje in ekonomike ter različnih politik

Dogodek je razpravo razširil iz okvirov varstva narave in regulative v širši razvojni kontekst. Trajnostna raba biomase na zavarovanih območjih je lahko del zelenega prehoda le ob usklajenosti treh stebrov: biodiverzitete, zakonodaje in ekonomike. Prav zato so udeleženci poudarili nujnost aktivnega vključevanja nacionalnih institucij v nadaljnje razprave, saj je za oblikovanje stabilnih poslovnih modelov potrebna usklajenost energetskih, kmetijskih in okoljskih politik.

Fokusni laboratorij je jasno pokazal, da obstaja močna pripravljenost za sodelovanje in skupno iskanje rešitev od spodaj navzgor: s strani kmetov in upravljavcev, ki vsakodnevno skrbijo za ohranjanje ekstenzivnih travnikov, tako da trajnostno obdelujejo območja in hkrati ohranjajo biodiverziteto, do regionalnih akterjev, ki prepoznavajo pomen usklajevanja lokalnih praks s širšimi strateškimi cilji ter izpostavljajo vrzeli med evropskimi, nacionalnimi uredbami in realnimi potrebami ter praksami na terenu. Udeleženci so poudarili, da si želijo intenzivnejšega povezovanja, to pa je nujno, da se razvijejo skupne, izvedljive rešitve, ki bodo presegle pilotno izvajanje in postale trajna praksa v regiji. Direktor JZ KPLB je ob tem izpostavil, da je ravno medsebojno povezovanja in izmenjava znanja ključni moment srečanja in usmeritev za prihodnost. Tovrstni dogodki so obenem pomembna iztočnica za resorna ministrstva, kjer lahko črpajo pomembno, poglobljeno znanje o praktičnih, regulativnih in razvojnih izzivih upravljanja biomase ter trajnostne rabe naravnih virov.

Nadaljevanje razprave marca 2026

Marca 2026 smo nadaljevali razpravo na temo trajnostnega upravljanja s travno biomaso , s poudarkom na ekonomskih scenarijih, zakonodajnih usklajevanjih in konkretnih korakih za implementacijo pilotnih rešitev. Dogodek je potekal v hibridni obliki, s čimer smo želeli omogočiti sodelovanje najširšemu krogu deležnikov.

Če se prepoznate v navedenih temah, vas vabimo da se nam oglasite. Za dodatne informacije se lahko obrnete na vodjo projekta Petro Kurinčič (RRA LUR) na petra.kurincic@rralur.si ali na Jasno Možina (JZ KPLB) na jasna.mozina@ljubljanskobarje.si.

Ljubljansko barje ima priložnost postati referenčni primer, kako lahko zavarovano območje uspešno poveže varstvo narave, lokalno gospodarstvo in cilje zelenega prehoda v dolgoročno vzdržno celoto.

Kmetovanje na Ljubljanskem barju je zaradi vsakoletnih poplav in podnebnih sprememb vse bolj zahtevno. Poleg omenjenega za kmete predstavlja velik izziv tudi poznavanje vse obsežnejše zakonodaje, ki določa varstvene režime in omejitve kmetovanja v Krajinskem parku Ljubljansko barje (KPLB). Na zadnjem srečanju z Javnim zavodom KPLB v oktobru 2025 so kmetje podali pobudo za celovito predstavitev omejitev kmetovanja v krajinskem parku. Javni zavod je tako na pobudo kmetov povabil k sodelovanju pri predstavitvi teh vsebin vse ključne državne javne službe, ki določajo omenjene vsebine in so tudi pristojne za njihovo razlago. 4. februarja 2026 je tako Javni zavod KPLB v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Ministrstvom za naravne vire in prostor (MNVP), Zavodom RS za varstvo narave (ZRSVN) in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) v Domu kulture na Igu izvedel predstavitev varstvenih režimov in omejitev kmetovanja na Ljubljanskem barju.

Spodaj si lahko ogledate predstavitve:

• shema kmetijske in naravovarstvene zakonodaje, ki določa varstvene režime in prilagojeno kmetijsko prakso na Ljubljanskem barju
• Naravovarstveni ukrepi SN SKP 2023–2027 na območju Ljubljanskega barja, MKGP
• Program upravljanja območij Natura 2000 in prilagojena kmetijska praksa, ZRSVN
• Režimi varstva v Krajinskem parku Ljubljansko barje(KPLB)–poudarek na rabi kmetijskih zemljišč, MNVP
• Konkretizacija varstvenih režimov Uredbe o KPLB, kot jo določa Načrt upravljanja KPLB 2025 – 2034, JZ KPLB
• Naloge javne službe kmetijskega svetovanja na terenu, KZGS, KGZ Ljubljana

Organizatorji dogodka smo zaradi časovne obsežnosti predstavitev določili sistem pisnega postavljanja vprašanj. Po zaključku vsakega sklopa predstavitev so tako udeleženci oddali svoja pisna vprašanja. Na koncu vseh sklopov predstavitev pa so predavatelji odgovarjali na izbor prejetih pisnih vprašanj. Javni zavod KPLB je vsa prejeta vprašanja poslal sodelujočim javnim službam. Odgovore na zastavljana vprašanja udeležencev si lahko ogledate tu.

Skupno obvestilo za javnost