Sava TIES – izvedeno usposabljanje o invazivnih vrstah

Kako lahko izboljšamo medsektorsko sodelovanje pri upravljanju z invazivnimi tujerodnimi vrstami?

V preteklem tednu smo v Krajinskem parku Ljubljansko barje organizirali spletno usposabljanje z naslovom Invazivne tujerodne vrste in njihovo obvladovanje, ki je bilo namenjeno izvajalcem nalog upravljanja, ki se pri svojem delu srečujejo z invazivnimi tujerodnimi vrstami. Usposabljanje je potekalo v sklopu projekta Ohranjanje habitatov s transnacionalnim upravljanjem invazivnih tujerodnih vrst vzdolž porečja Save – Sava TIES.

Več kot 40 udeležencev je sodelovalo na dogodku, na katerem nam je priznana strokovnjakinja za invazivne tujerodne vrste Jana Kus Veenvliet predstavila najnovejša dognanja o invazivnih tujerodnih vrstah, njihovi problematiki, razširjanju ter načinih njihovega obvladovanja. V zaključnem delu usposabljanja smo v skupinah razpravljali o možnih rešitvah na primeru štirih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, ki pri nas že povzročajo probleme, udeleženci pa so z nami delili svoje izkušnje.

Za usposabljanje smo pripravili tudi priročnik v katerem si lahko preberete več invazivnih tujerodnih vrstah ter temah, ki smo jih obravnavali na usposabljanju in si ga lahko prenesete tukaj.

Skupaj smo prišli do zaključka, da je za učinkovito upravljanje z invazivnimi tujerodnimi vrstam ključno dobro sodelovanji med vsemi sektorji ter primerni predpisi, ki bi predstavljali temelje za naše ukrepanje.

Podobni dogodki so bili v sklopu projekta organizirani tudi v ostalih državah iz katerih prihajajo projektni partnerji – na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Odziv na dogodke je bil je bil odličen, saj je na vseh do sedaj izvedenih sodelovalo več kot sto udeležencev!

 

Naravovarstveni ukrepi za obnovitev in ohranjanje mokrotnih življenjskih prostorov na Ljubljanskem barju so v polnem teku

Ustrezno upravljanje z zemljišči je nujno za ustvarjanje pogojev za ohranitev izginjajočih ogroženih vrst ter njihovih habitatov. Po uspešno izvedenih odkupih zemljišč so bile zato aktivnosti projekta PoLJUBA v preteklem letu intenzivno usmerjene v izvedbo ukrepov za obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov in nekaterih najbolj ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki se tam nahajajo.

Projektne aktivnosti so v letu 2020 potekale na skoraj 160 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč, kjer se je   izvajala večina naravovarstvenih ukrepov. Če izpostavimo le nekaj ključnih: odstranjevanje lesne zarasti, setev trav in senenega drobirja, prilagojena košnja, mulčenje, odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst, ureditev hidrologije v dolini Strajanov breg, vzpostavitev novih vodnih habitatov za želvo močvirsko sklednico in hribskega urha, obnova habitatov za kačjega pastirja koščičnega škratca ter ponovna naselitev metulja barjanskega okarčka in doselitev hrošča puščavnika. Na posebej občutljivem območju travnikov, ki predstavljajo eno zadnjih prebivališč barjanskega okarčka na Ljubljanskem barju, je bilo izvedeno ročno odstranjevanje navadne krhlike, kar zavira njeno nadaljnje razraščanje. Na območju celotnega Ljubljanskega barja pa je bila izvedena mozaična obnova posameznih jarkov, s čimer so bili izboljšani življenjski pogoji za koščičnega škratca.

Ukrepi, ki so poskrbeli za izboljšanje stanja populacije barjanskega okarčka in puščavnika

Med ključnimi dosežki projekta sta uspešno izvedena ponovna naselitev metulja barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost in obogatitev populacije hrošča puščavnika na območju Mestnega loga v Ljubljani. V obeh primerih je bila doselitev osebkov, vzgojenih v gojilnicah, prepoznana kot nujen ukrep za ohranitev močno ogroženih populacij na Ljubljanskem barju.

V juniju je tako dr. Tatjana Čelik iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU izvedla uspešen prenos 175 bub barjanskega okarčka na Ljubljansko barje. Ob pričakovani uspešnosti izleganja je bilo v naravo naseljenih 123 odraslih metuljev, s čimer je bila zasnovana nova populacija v Naravnem rezervatu Iški morost ter obogatena izvorna populacija med Igom in Škofljico. Doselitev bo v podobnem obsegu izvedena tudi v letošnjem letu.

V pozno poletnem času je bila v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo izvedena druga doselitev hrošča puščavnika na Ljubljansko barje.  Na območje Mestnega  loga je bilo nameščenih dodatnih 15 hrastovih gojilnic z lesnim muljem, v katere so bile prenešene ličinke, ki izvirajo iz Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Po pričakovanjih se bodo ličinke v odrasle hrošče preobrazile že v tem letu.

Nove mlake za močvirsko sklednico in hribskega urha

Na Ljubljanskem barju so manjša vodna telesa s stoječo vodo (mlake), ki bi bila primeren življenjski prostor za želvo močvirsko sklednico, zelo redka, zato so v okviru projekta vzpostavili 42 novih mlak in izboljšali povezljivost populacij avtohtone želve močvirske sklednice na tem območju, kar bo pripomoglo k povečanju populacije vrste. Poskrbeli so tudi za izlov tujerodnih želv rdečevratk, ki predstavljajo resno grožnjo močvirskim sklednicam.
Izvedena so bila še dela za vzpostavitev 3 manjših mlak in 38 uleknin za hribskega urha. Te naj bi se sčasoma napolnile  s padavinsko oziroma talno vodo, v poletnih mesecih pa deloma ali povsem izsušile, kar ustreza ekološkim zahtevam hribskega urha.

Dobro leto za kosca na območju Naravnega rezervata Iški morost

V poletnem času je bil izveden popis kosca na Ljubljanskem barju, kjer je bilo glede na zadnja leta zabeleženih precej več koscev kot običajno. Na vlažnih travnikih na območju naravnega rezervata je ponoči ob koncu maja in začetku junija prepevalo vsaj sedem pojočih samcev, k čemur so pripomogli tudi izvedeni ukrepi revitalizacije njegovega habitata.

V letošnjem letu nova tematska pot – Pot med jelšami

Intenzivno potekajo tudi dela za vzpostavitev 3-kilometrske tematske poti na Rakovi jelši, v okviru katere bo postavljenih 8 interpretacijskih postaj, ki bodo ozaveščale o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti na Ljubljanskem barju. Nova Pot med jelšami bo prve obiskovalce v svoji končni podobi pričakala predvidoma jeseni.

Več informacij o projektu PoLJUBA najdete  na spletni strani www.poljuba.si

 

Sava TIES – Invazivne tujerodne vrste in njihovo obvladovanje

Invazivne tujerodne vrste predstavljajo enega največjih okoljskih izzivov. S svetovno trgovino in potovanjem ljudi so na nova območja zanesene številne tujerodne vrste. Nekatere med njimi postanejo invazivne – v novem okolju se ustalijo, njihove populacije pa se povečujejo in prostorsko širijo. Invazivne tujerodne vrste imajo negativne vplive na biotsko raznovrstnost in dobrine, ki nam jih nudijo ekosistemi ter lahko posredno negativno vplivajo tudi na gospodarstvo ali zdravje ljudi. Tujerodne vrste so vnesene prek različnih poti, ki jih lahko obvladujemo le z učinkovitim medsektorskim sodelovanjem.

Slovenski partner projekta Sava TIES, Javni zavod Krajnski park Ljubljansko barje, organizira poldnevno spletno usposabljanje o tujerodnih vrstah. Namenjeno je zaposlenim v organizacijah, katerih delo obsega upravljanje z zavarovanimi območji ali z naravnimi viri in se pri svojem delu spopadajo z izzivi zaradi tujerodnih vrst.

Usposabljanje bo potekalo v obliki Zoom webinarja, in sicer v četrtek, 8. aprila 2021, od 10. do 14. ure. Udeleženci se bodo seznanili z novostmi razumevanja procesov invazije tujerodnih vrst, s povdarkom na rastlinah, in njihovih posledicah ter o pristopih k njihovemu obvladovanju. Predstavili bomo tudi nekatere rezultate projekta Sava TIES, ki se s to temo ukvarja. V drugem delu spletnega dogodka bodo udeleženci na konkretnih primerih razpravljali o ovirah in rešitvah za izboljšanje upravljanja invazivnih tujerodnih rastlin.

Na dogodek se lahko prijavite prek spletnega obrazca. Prijave sprejemamo do 2. aprila 2021 oz. do zapolnitve mest. Prijavljeni udeleženci bodo nekaj dni pred dogodkom na elektronski naslov prejeli povezavo za Zoom sestanek.

22. marec, Svetovni dan voda

Leto 2021 je razglašeno kot leto jam in krasa. Ko pomislimo na kras, nam pride na misel mnogo besed, povezanih z njim, med njimi so tudi kraške jame. Na kaj pomislite vi? Na človeško ribico, burjo, veliko uharico, borovce, Kraški rob ali dobro hrano? Ali morda na kaj drugega?

Kras povezujemo tudi s kraškimi izviri, ki jih na Ljubljanskem barju najdemo kar nekaj. Prav gotovo poznate izvire reke Ljubljanice v Močilniku, Retovju in Bistri, če ste se kdaj sprehajali po Igu, pa ste se morda ustavili pri izvirih reke Ižice, ki je prav tako kraška reka.

Vsako leto 22. marca, že od leta 1993 naprej, pa obeležujemo Svetovni dan voda. Ta dan je namenjen opozarjanju svetovne javnosti na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov. Ljubljansko barje je neločljivo povezano z vodo, saj je le-ta pravzaprav glavni element tega območja. Tako so tudi kraški izviri ponekod pomemben vir pitne vode. Če se boste v teh dneh sprehajali v njihovi okolici, lahko razmislite tudi o vprašanju, ki je letošnja glavna tema Svetovnega dne voda: Kaj pa vam pomeni voda?

Ljudje brez vode ne moremo živeti. Jo pa hkrati na številne načine onesnažujemo, tudi z neurejeno kanalizacijo. Občine v porečju reke Ljubljanice so to problematiko reševale v projektu Čista Ljubljanica. Na ta način so dale najlepše darilo reki, njenim prebivalcem in svojim prebivalcem.  Ne pozabimo, da vsak izmed nas s svojim načinom življenja vpliva na čistost voda, zemlje  in zraka. Le skupaj lahko zagotovimo zdravo okolje!

Pa vse najboljše Ljubljanica!

Foto: Barbara Vidmar

Sava TIES – 7. srečanje partnerjev projekta

23. februarja 2021 je potekalo predzadnje srečanje projektne ekipe Sava TIES. Srečanje, na katerem smo razpravljali o poteku projekta ter izzivih za prihodnost, je zaradi epidemije ponovno potekalo prek speta. Isti dan smo, poleg partnerskega srečanja, izvedli tudi četrto regionalno delavnico za razvoj in krepitev Mreže parkov v porečju Save – SavaParks, naslednji pa tretje izobraževanja o dobrih praksah upravljanja z invazivnimi tujerodnimi vrstami. Skupno se je dogodkov udeležilo več kot trideset članov mreže SavaParks ter drugih udeležencev.

Mreža SavaParks združuje organizacije iz 5 držav, ki se ukvarjajo z ohranjanjem naravne v porečju Save. Da bi mrežo okrepili in jo naredili še učinkovitejšo pri ohranjanju naravnih ter kulturnih vrednot porečja Save, smo na delavnici razpravljali o možnosti formalne registracije mreže. Cilj je, da mreža postane aktivna in učinkovita ter neodvisna od tekočih projektov, ki trenutno poganjajo njeno delo. O tej temi bomo ponovno razpravljali na zadnjem srečanju projekta Sava TIES v maju, ko bomo pripravili končni plan za prihodnost mreže.

Da bi članom mreže in projektnim partnerjem približali upravljanje z invazivnimi tujerodnimi vrstami na različnih območjih po svetu, je bilo organizirano izobraževanje na temo dobrih praks pri upravljanju z invazivnimi tujerodnimi vrstami s posebnim poudarkom na rastlinah.  Predavatelji, priznani strokovnjaki za invazivne tujerodne vrste z različnih koncev sveta, so s člani mreže delili svoje izkušnje in znanje. To se je izkazalo za izjemno zanimivo in kot dragoceno izmenjava informacij in izkušenj med strokovnjaki, ki si delijo skupen cilj – učinkovitejše upravljanje z invazivnimi tujerodnimi vrstami.

Zaključek projekta Preizkus dvostopenjskega izvajanja ukrepa VTR

Z januarjem se zaključuje projekt Preizkus dvostopenjskega izvajanja ukrepa VTR, sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. V projektu smo sodelovali Zavod RS za varstvo narave (vodilni partner), Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Notranjski regijski park, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje ter 7 kmetijskih gospodarstev. Projektne aktivnosti so potekale na Ljubljanskem barju, Planinskem polju, Cerkniškem jezeru in območju Snežnik-Pivka.

Partnerji smo oblikovali predlog izvajanja obstoječega ukrepa Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR) z dvema možnima datumoma košnje glede na prisotnost ptiča kosca (Crex crex) na vpisanih površinah. Površine, kjer je v tekočem letu zabeležen kosec, moramo kositi od 1.8. dalje in tako zagotovimo koscu uspešno gnezdenje. Površine, kjer v tekočem letu kosec ni zabeležen, pa lahko pokosimo prej.

Z zgodnejšo košnjo lahko bolje pristopimo k omejevanju razširjanja invazivnih tujerodnih vrst rastlin, predvsem zlate rozge (Solidago spp.), ki predstavlja problem na nekaterih območjih vpisa ukrepa VTR. Namreč z razširjanjem rozge se na dolgi rok slabša tudi kvaliteta travnikov in s tem pogoji za uspešno gnezdenje kosca. Ukrep je tudi bolj ciljen, saj se pozno kosijo le tiste površine, kjer je to potrebno za zagotavljanje gnezditvene uspešnosti kosca. Za datum zgodnejše košnje na območjih, kjer kosec ni zabeležen, smo določili 10.7. Ta datum še vedno ustreza ostalim travniškim pticam, ki jih ohranjamo v okviru ukrepa VTR.

Dvostopenjski način izvajanja ukrepa smo preizkusili v praksi na vseh štirih projektnih območjih in ugotovili, da je metodologija ustrezno pripravljena za izvajanje. Pri projektnih aktivnostih je ves čas sodelovala tudi ARSKTRP in z nami preverila ustreznost metodologije.

Pri izvajanju ukrepa VTR je obvezno izvajati košnjo od sredine travnika navzven ali od enega roba travnika proti drugemu. Oblikovali smo še tretji predlog obveznega načina košnje. Kmet bi kosil od zunanjega roba travnika proti notranjosti in na sredini pustil nepokošen rešilni otok širine vsaj 10 metrov. Rešilni otok bi lahko pokosil najmanj tri dni po osnovni košnji. Kmet bi tako lahko zbiral med tremi različnimi načini košnje.

Poleg dvostopenjskega ukrepa smo oblikovali tudi predlog plačila za doseganje uspešnega rezultata pri izvajanju ukrepa VTR (delno rezultatsko-usmerjen ukrep VTR). Kmetje, ki uspešno izvajajo ukrep VTR in dolgoročno ohranjajo travnike, ki so življenjski prostor kosca in drugih travniških vrst ptic, lahko prejmejo dodatno plačilo za doseganje pozitivnega rezultata. Pozitiven rezultat dosežejo, če je na njihovih površinah prisoten gnezdilni ali prehranjevalni habitat kosca. Vsako leto vpisa v ukrep se ju določi na podlagi lokacij pojočih samcev kosca. Kmet plačilo za rezultat prejme samo za leto oz. leta, ko pozitiven rezultat doseže, medtem ko plačilo za izvajanje obveznih zahtev ukrepa VTR (košnja od 10.7./1.8. dalje, brez gnojenja in paše,…) prejmejo vsi v ukrep vpisani kmetje.

Rezultate in uspešno sodelovanje partnerjev smo v zaključni fazi projekta predstavili širšemu krogu poslušalcev (kmetom, kmetijskim svetovalcem, odločevalcem na MKGP,…). Dne 13. januarja smo izvedli video zaključno konferenco projekta, ki se je je udeležilo več kot 50 udeležencev. Dvostopenjski predlog izvajanja ukrepa VTR so podprli in predlagali čimprejšnji začetek izvajanja, zato pričakujemo, da bo sprememba ukrepa VTR že kmalu zaživela.

Sava TIES in mokrišča

Vsako leto 2. februarja praznujemo Svetovni dan mokrišč. S tem dvigujemo ozaveščenost o pomenu mokrišč tako za nas ljudi kot tudi celoten planet. Svetovni dan mokrišč je tudi priložnost za obeležitev spomina na podpis Ramsarske konvencije o mokriščih v Iranskem mestu Ramsar leta 1971.

Letošnja tema Svetovnega dneva mokrišč je »VODA, MOKRIŠČA IN ŽIVLJENJE SO NELOČLJIVI«. V središče so postavljena mokrišča kot vir sladke vode. S tem želimo podpreti aktivnosti za obnovo mokrišč in ustavitev njihovega uničevanja. Soočeni smo z izgubljanjem virov sladke vode, ki ogroža tako nas kot naš planet. Porabimo je več, kot je lahko narava zagotovi, ter uničujemo ekosisteme, od katerih sta odvisni njena kakovost ter naša življenja – mokrišča. Letošnja kampanja osvetljuje prispevek mokrišč h količini in kakovosti sladke vode na našem planetu. Voda in mokrišča so neločljivo povezani, kar je ključno za naša življenja, naše dobro počutje in zdravje našega planeta.

Sklep o imenovanju direktorja JZ KPLB

Vlada Republike Slovenije je izdala odločbo o imenovanju Janeza Kastelica za direktorja javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje, za mandatno dobo štirih let, in sicer od 30. 1. 2021 do najdlje 29. 1. 2025, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Sklep je dosegljiv na tej povezavi.

Sava TIES – Sirska svilnica

Sirska svilnica (Asclepias syriaca), ki jo zaradi oblike plodov imenujemo tudi papagajka, je robustna zelnata rastlina, ki doseže višino od 80 do 150 cm. Ima razvejan koreninski sistem (podzemno steblo), ki omogoča hitro rast novih stebel, zaradi česar se uspešno in hitro vegetativno razmnožuje. Ima majhne cvetove združene v velika socvetja smetanaste do škrlatne barve. Oddajajo prijeten sladkoben vonj, ki privlači žuželke, ki jih oprašujejo. Listi so nasprotno nameščeni in dolgi od 15 do 25. Cveti od junija do avgusta in jeseni razvije okoli 8 cm velike plodove v obliki papig.

Kljub svojemu imenu prihaja sirska svilnica iz vzhoda Severne Amerike. V Evropo je prišla v 17. stoletju kot okrasna rastlina in jo še dandanes lahko najdemo na številnih vrtovih. Na Hrvaškem je bila v literaturi prvič omenjena v 19. stoletju. Pojavlja se predvsem na zaradi človekove dejavnosti degradiranih območjih, na opuščenih njivah in pašnikih, ob rekah, cestah in železnicah, na rečnih nasipih in podobnih mestih.

Sprva so mislili, da bi bilo mogoče rastlino izkoriščati na mnogo načinov; mladi poganjki, namočeni v topli vodi so užitni ter podobni špargljem, vendar so kasneje ugotovili, da so rahlo strupeni. Iz cvetov so pridelovali sok, vino in esencialna olja, iz laskov semen delali svilo in izolacijski material, iz semen so stiskali olje, iz mlečka pa so poskusili izdelovati naravno gumo. Zaradi vsega tega, so jo konec 19. stoletja celo gojili. Kmalu se je izkazalo, da je za te namene ekonomsko popolnoma nedonosna. Uporabna pa je za čebelarstvo in pridelavo medu.

Sirska svilnica povzroča ogromno neposredno škodo saj prerašča obdelovalno zemljo, vinograde, nasade mladih dreves in železnice ter preprečuje rast naravnih rastlinskih združb ter s ogroža domorodne vrste ter siromaši biotsko pestrost. Njeno odstranjevanje pa je zahtevno, dolgotrajno ter drago.

Kako jo odstraniti?

Najučinkovitejša metoda za odstranjevanje sirske svilnice je tretiranje s herbicidi, ki pa jih ne smemo uporabljati poleg vodotokov in v nekaterih zavarovanih območjih. Redna pogosta košnja zmanjša njeno številčnost in je ljudem in naravi prijaznejša vendar manj učinkovita. Mogoča je tudi paša z ovcami, vendar le za krajši čas, saj jim lahko škodi.

Ali ste vedeli?

Vsi deli rastline vsebujejo mleček, ki povzroča diarejo, oteženo dihanje, krče in težave z ravnotežjem.