Višje temperature in dež sta iz zimskega mirovanja na dan privabila prve dvoživke, ki so se množično napotile proti mrestiščem (mlakam in drugim vodnim bivališčem), kjer se parijo. V obdobju parjenja samec stisne samico v paritveni objem (t.i. ampleksus), samica pa nato začne odlagati jajca v obliki mresta, ki ga samec sproti zunanje oplodi. Že vsaka najmanjša motnja na mrestišču, kot je npr. fotografiranje, zanje predstavlja stres. Zato se lahko par med parjenjem prehitro loči, zaradi česar samica odloži neoplojena jajca. S pogostimi motnjami se število neoplojenih mrestov povečuje, kar zmanjšuje razmnoževalni uspeh dvoživk.

Pomembno je, da imajo dvoživke na voljo primerna mrestišča brez motenj in da je negativen vpliv človeške prisotnosti čim manjši. Zato smo na najranljivejših območjih ob vodnih površinah na parcelah v našem upravljanju postavili opozorilne table. Z njimi obiskovalce obveščamo, da zaradi zagotavljanja ugodnih razmer za ohranitev ogroženih vrst dvoživk dostop do mlak trenutno ni dovoljen. Prav zato so območja tudi pod poostrenim naravovarstvenim nadzorom.

V torek, 11. marca, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MGKP) na Brdu pri Kranju organiziralo posvet Prihodnost kmetijstva in hrane v luči novih izzivov. Direktor direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji, Wolfgang Burtscher, je uvodoma predstavil Vizijo EU za kmetijstvo in hrano. Poudaril je, da je kmetijstvo in prehrano treba zagotoviti po vsej Evropi, pri načrtovanju in viziji pa upoštevati teritorialne vidike, saj, kot pravi, »ni mogoče enega recepta predpisati za vse kmetijske sisteme«. Vizija prinaša pomembna spoznanja, med drugim, da je treba s subvencijami podpreti tiste, ki to najbolj potrebujejo, to so mladi kmetje ter srednje in majhne kmetije.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Mateja Čalušić, je povedala: »Ambicija ministrstva je, da v tem letu pripravimo strokovne podlage in izhodišča za slovensko Vizijo in izpeljemo proces dialoga.« Pri pripravi Vizije Slovenije za kmetijstvo in hrano bo potrebno nasloviti tudi vprašanje, kako naprej s kmetovanjem na zavarovanih območjih, na Naturi 2000, območjih krajinskih parkov, kjer so proizvodnim ciljem nadrejeni neki drugi cilji, npr. glede varovanja narave. »Kmetovanje na varovanih območjih je specifično, zato bi bilo ukrepe na takih območjih treba naslavljati ciljno«, je na posvetu na Brdu pri Kranju poudaril direktor Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB), Janez Kastelic, kot eden izmed povabljenih govorcev na posvetu.

Popoldne je na Ljubljanskem barju potekal ogled dobrih praks kmetovanja, ki ga je organiziralo MKGP v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo, JZ KPLB ter kmeti. Na terenskem ogledu so direktorju direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji, Wolfgangu Burtscherju, predstavili tri različne tipe tradicionalnih govedorejskih kmetij v zavarovanem območju: ekološko, ekstenzivno in intenzivno kmetijo. Na terenskem obisku so udeleženci posebej izpostavili posebnosti kmetovanja na mokriščih, s predstavitvijo prednosti in slabosti. Direktor JZ KPLB, Janez Kastelic, je podal predlog, da se za zavarovana območja oblikuje posebne ukrepe z upoštevanjem vseh specifik v okviru skupne kmetijske politike. Wolfgang Burtscher je bil s terenskim obiskom Ljubljanskega barja zelo zadovoljen. Poudaril je pomen ohranjanja tradicionalnih kmetij, kar je posebej zapisano tudi v Viziji EU za kmetijstvo in hrano. Takšni terenski obiski so priložnost, da se izkušnje, ki jih je dobil, prenesejo oziroma se ustrezno dopolnijo tudi v Viziji EU za kmetijstvo in hrano.

Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ki ga vsako leto obeležujemo 3. marca, ozavešča o pomenu varstva narave in izzivih, s katerimi se soočajo ogrožene vrste. Letošnja tema, »Financiranje ohranjanja prosto živečih vrst: naložba v ljudi in planet«, poudarja nujnost novih finančnih pristopov za trajnostno varstvo biodiverzitete.

Krajinski park Ljubljansko barje je največje zavarovano območje mokrotnih travnikov v Sloveniji, ki nudi življenjski prostor številnim ogroženim in zavarovanim vrstam. V Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje  pri ohranjanju narave sodelujemo z lokalnimi skupnostmi, lastniki zemljišč ter strokovnimi organizacijami. Pomemben del finančnih sredstev za izvajanje naravovarstvenih ukrepov v krajinskem parku zagotavljamo z evropskimi projekti. V letošnjem letu v Krajinskem parku Ljubljansko barje izvajamo:

Projekt ŽivoLjuB
V obdobju 2025-2029 bomo nadgrajevali ukrepe, ki smo jih izvajali v že zaključenem projektu PoLJUBA. Glavni cilji projekta so izboljšanje stanja ohranjenosti 4 habitatnih tipov in 14 živalskih vrst, obnova ključnih habitatov za ogrožene vrste, zmanjšanje vpliva invazivnih tujerodnih rastlin ter krepitev trajnostnega upravljanja območja z odkupom zemljišč.

Projekt LIFE4ADAPT
Sedemletni LIFE integrirani projekt bo pripomogel k boljši pripravljenosti Slovenije na podnebne spremembe in krepitvi odpornosti različnih sektorjev in številnih lokalnih skupnosti.

Projekt LIFE AMPHICON
Na dveh cestnih odsekih bomo spremljali uspešnost prehajanja dvoživk skozi podhode, vzpostavljali nove vodne habitate, izboljševali stanje kopenskih habitatov, izvedli serijo naravoslovnih dni za lokalne šole ter ozaveščali o pomenu ohranjanja dvoživk.

Projekt LIFE URCA PROEMYS
Večino aktivnosti bomo izvajali v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu. Na 100-metrskem odseku brega Velikega ribnika bomo izvedli renaturacijo brežin, nadaljevali bomo z zaščito gnezd močvirskih sklednic, odstranjevanjem tujerodnih vrst želv ter ozaveščanjem o pomenu ohranjanja močvirskih sklednic.

Projekt DIVERSE
Raziskali bomo potencial uporabe kmetijske, gozdarske in agroživilske biomase. V sodelovanju s strokovnjaki iz različnim področij bomo preučili primere trajnostne rabe biomase.

V zadnjem tednu januarja smo v sodelovanju z Občino Ig in ZRC SAZU izvedli usposabljanje 2. generacije vodnikov po MOROSTIGU. V prvem delu smo predstavili biodiverziteto Ljubljanskega barja in svetovno dediščino prazgodovinskih kolišč okoli Alp. V drugem delu pa smo se sprehodili po hiši, tematski poti in rekonstrukciji koliščarske vasi.

Vsem udeležencem usposabljanja želimo odločen korak na poti osvajanja in deljenja znanja o dediščini Ljubljanskega barja.