Koliščarski dan – 150. obletnica odkritja kolišč
V Krajinskem parku Ljubljansko barje zaposlujemo!
Razpisujemo prosta delovna mesta za naravovarstvene svetovalce m/ž ter za naravovarstvenega nadzornika II m/ž.
Naravovarstveni svetovalec – m/ž – zaposlitev za 3 mesece z možnostjo podaljšanja, lokacija dela projektna pisarna Škofljica ter območje KPLB
Naravovarstveni nadzornik II m/ž – zaposlitev za nedoločen čas (6 mesečna poskusna doba), lokacija dela Notranje Gorice ter območje KPLB
V Krajinskem parku Ljubljansko barje smo nedavno na območju Bevk opazili tujerodno rastlinsko vrsto imenovano navadni kristavec (Datura stramonium). Rastlina prihaja iz Srednje Amerike in se je k nam najprej razširila kot okrasna rastlina, sedaj pa dobro uspeva kot njivski plevel in se razširja tudi na ruderalnih območjih. Marsikje jo obravnavajo kot invazivno vrsto.
Kako jo prepoznati?
V višino rastlina zraste od 40 do 100 cm. Njeni listi so temno zeleni, ovalne do jajčaste oblike. Spremlja jo neprijeten vonj. Cveti poleti in ima bele cvetove trobentaste oblike. Razmnožuje se s semeni, njeni plodovi pa so značilne trnaste glavice jajčaste oblike.
Zakaj je nevarna?
Celotna rastlina vsebuje strupena alkaloida atropin in skopolamin, zato je strupena za ljudi in za živali. Nevarno je predvsem, če bi rastlino uživali ali se je dotikali in se nato z rokami dotaknili ust ali oči ter tako v telo vnesli. Znaki zastrupitve so suha, pordela in topla koža, suha usta, tahikardija, midriaza, retenca urina, ileus, nemir, prividi,prisluhi, zaspanost, epileptični krči, nezavest, hipertermija.
Kako z njo ravnati?
Primerna načina odstranjevanja sta puljenje ali košnja, če je le možno preden rastlina semeni. Pri tem so priporočljiva zaščitna oblačila (dolgi rokavi, dolge hlače) in rokavice. Kurjenje rastline ni priporočljivo zaradi nevarnosti sproščanja strupenih snovi v dimu. S kolobarjenjem se lahko prepreči razraščanje tako, da se goji goste, strnjene posevke, kjer ni prostora za uspevanje navadnega kristavca. Če jo opazite na območju krajinskega parka ali ste v dvomu, kako se lotiti odstranjevanja, nas lahko kontaktirate po telefonu: 08205 2350 ali preko e-pošte: info@ljubljanskobarje.si.
Viri: Kmetijski inštitut Slovenije (Integrirano varstvo rastlin), Urbanatura, UKC
Z veseljem sporočamo, da smo z izpustom bub v naravo uspešno zaključili prvo sezono gojenja barjanskega okarčka, enega najbolj ogroženih metuljev v Sloveniji in Evropi. Gojenje te vrste predstavlja pomemben korak v prizadevanjih za njeno dolgoročno ohranjanje, zato nas veseli, da smo dosegli spodbudne rezultate.
V letu 2025 smo v naši gojilnici vzgojili 119 osebkov barjanskega okarčka. Od teh smo 20 metuljev izpustili v izvorno populacijo na Mostišču, 99 pa jih je okrepilo populacijo v Naravnem rezervatu Iški morost. Slednjo smo po njenem izumrtju ponovno vzpostavili v letu 2020, zdaj pa z osebki iz ujetništva okrepili že tretjič.
Letos smo gojenje barjanskega okarčka prvič izvedli v lastni gojilnici, ki smo jo vzpostavili ob strokovni podpori Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU.
Konec pomladi smo začeli drugo sezono gojenja. V ta namen smo pripravili sveže zaplate primerne travne ruše in v naravi izlovili 10 samic, ki so v insektarijih uspešno odložile jajčeca.
Trenutno poteka skrb za novo izlegle gosenice, ki vključuje:
Gosenice barjanskega okarčka so prehransko zelo specializirane – hranijo se predvsem z nekaterimi vrstami šašev in z modro stožko (Molinia caerulea), zato je ustrezna vegetacija ključna za njihov uspešen razvoj.
Uspešnost reintrodukcije vrste je tesno povezana z ustreznim upravljanjem njenega habitata. Na območjih, kjer živi barjanski okarček, zato izvajamo številne ciljne ukrepe:
Ukrepe smo v najožjem delu preostalega habitata barjanskega okarčka pričeli izvajati leta 2018 in bomo z njimi nadaljevali tudi v prihodnje. Gojenje v ujetništvu bo potekalo še vsaj pet sezon. V tem času želimo okrepiti lokalni populaciji na Mostišču in v Naravnem rezervatu Iški morost, postopoma pa vzpostaviti tudi povezavo med njima. S tem bomo pomembno prispevali k dolgoročnemu preživetju vrste v naravi.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) obvešča, da je bila v okviru programa preiskave ponovno potrjena najdba japonskega hrošča (Popillia
japonica) tudi v okolici lanskoletne najdbe v občini Ljubljana. Japonski hrošč je bil znova najden v petih feromonskih pasteh južno od avtocestnega počivališča Barje. Na tem mestu je bil ulovljen v past že v letu 2024, kamor je bil najverjetneje zanesen kot slepi potnik z vozilom z območja severne Italije, kjer je že močno razširjen. Japonski hrošč je tujerodna vrsta, ki napada več kot 300 vrst rastlin. Objeda liste, cvetove ali plodove koruze, soje, sadnega drevja, vinske trte, robide, maline, vrtne rabarbare, bresta, javorja, lipe in številnih drugih vrst. Ličinke v zemlji poškodujejo korenine trav. V primeru širjenja lahko pričakujemo znatne vplive vrste na okolje oziroma naravne ekosisteme.
Prebivalce pozivamo, naj bodo pozorni na hrošče in poškodbe rastlin. Sumljive primere (s fotografijami) sporočite UVHVVR ali pristojnim strokovnim službam.
Več o hrošču si lahko preberete na tej povezavi.
V prejšnjem tednu smo na enem izmed zemljišč v upravljanju parka v okolici Grmeza naleteli na presenetljivo najdbo – 𝐧𝐨𝐫𝐯𝐞š𝐤𝐢 𝐩𝐞𝐭𝐨𝐩𝐫𝐬𝐭𝐧𝐢𝐤 (Potentilla norvegica).
Gre za redko vrsto (R), ki je v Sloveniji uvrščena na Rdeči seznam ogroženih rastlin. V zadnjih 100 letih ni znanih dokumentiranih najdb te rastline na Ljubljanskem barju.
Njegovo rastišče ogroža invazivna tujerodna rastlina orjaška zlata rozga, ki se hitro širi in izpodriva domače vrste. Da bi pomagali ohraniti to redko rastlinsko vrsto, smo na lokaciji izvedli ukrep obkošnje.
Tako smo zmanjšali razrast zlate rozge in norveškemu petoprstniku omogočili več svetlobe, prostora in možnosti za razmnoževanje.