10 let od vpisa “Prazgodovinskih kolišč okoli Alp” na UNESCO seznam svetovne dediščine

V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.

“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.

Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.

V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.

Splošne informacije
Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.

 

Slovenija

[Fotografija: koliščarski ostanki na Špici, Ljubljana © City Museum of Ljubljana, MGML, G.Babič]

Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.

Avstrija

[Fotografija: Raziskovalni potop na kolišču v jezeru Keutschacher, Koroška © Kuratorium Pfahlbauten]
Pet od 111 območij iz enote svetovne dediščine “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” se nahaja v Avstriji. Štiri območja so v Zgornji Avstrij, v jezerih Attersee in Mondsee, eno območje pa v jezeru Keutschacher na Koroškem. Težko je oceniti celotno število vseh jezerskih kolišč v Avstriji, saj nekatera morda še nikoli niso bila odkrita, medtem ko so druga že za vedno izginila. Trenutno je poznanih 27 znanstveno raziskanih najdbišč, večina jih pripada kulturi okoli jezera Mondsee iz 4. tisočletja pr. Kr.  Najmlajša najdišča spadajo v obdobje 500 pr. Kr. Največja gostota naselbin je na zahodni obali jezera Attersee. Zanimivo je, da kolišča na jezeru Keutschacher niso bila zgrajena na obali, ampak v nizki vodi sredi jezera. Njihove ostanke je odkril Ferdinand Hochstetter, prvi upravitelj Naravoslovnega muzeja na Dunaju, leta 1864. Temu gre zahvala, da je muzej v svoje zbirke in razstave lahko vključil nekaj redkih in pomembnih koliščarskih najdb. Avstrijska območja, ki so del transnacionalnih enote UNESCO kolišč upravlja Zavod za ohranjanje kolišč, ki ga je ustanovila Republika Avstrija in federativni deželi Zgornja Avstrija in Koroška.

Francija

[Fotografija : Jezero Chalain (Jura). Dokumentiranje neolitskih vlečnih sani © Centre de recherche archéologique de la vallée de l’Ain / P. Pétrequin]
Enajst kolišč vpisanih na seznam svetovne dediščine se nahaja v francski Juri, Savoji in Visoki Savoji, v jezerih Chalain, Clairvaux, Aiguebelette, Bourget, Léman in Annecy. Najstarejše vasi so iz obdobja srednjega neolitika, pred 6000 leti, najmlajša kolišča pa so bila opuščena na prehodu iz bronaste v železno dobo, pred 2700 leti, ko so se v obdobju hladnejše klime in povečanih padavin dvignili nivoji jezerskih gladin in je preplavilo koliščarske naselbine. Pod predsedstvom prefekta regije Auvergne-Rhône-Alpes, država, lokalni upravljalci, različne inštitucije in društva skupaj zagotavljajo zaščito kolišč in ohranjanje njihove izjemne univerzalne vrednosti. Vpis v UNESCO je tudi način kako kolišča in arheološke raziskave približati čim večjemu številu ljudi. Številne začasne razstave, na primer v Nacionalnem Muzeju Arheologije v Saint-Germain-en-Laye, in v muzejih v Lons-le-Saunier (Jura), in v Annecy (Visoka Savoja), predstavljajo izsledke dosedanjih arheoloških raziskav. Prva monografija posvečena koliščem iz Savoje in Visoke Savoje izide konec junija 2021, v izdaji Direction Régionale des Affaires Culturelles d’Auvergne-Rhône-Alpes.

Nemčija

[Fotografija: divja jabolka, starost pribl. 5700 let, Alleshausen-Grundwiesen (Biberach) © Landesamt für Denkmalpflege im RP Stuttgart, U. Maier]
18 vpisanih območij se nahaja v Nemčiji, med zahodno obalo Bodenskega jezera v deželi Baden-Württemberg in obalo jezera Starnberger na Bavarskem. Ta kolišča predstavljajo pomemben del serijskega in transnacionalnega vpisa svetovne dediščine “Prazgodovinska kolišča okoli Alp”. Vzdolž obale Bodenskega jezera se nahaja devet vpisanih območij, šest pa se jih nahaja ob manjših jezerih in v mokriščih Zgornje Švabske. Tri območja na Bavarskem se nahajajo severovzhodno od Landsberg am Lech in na otoku Roseninsel na jezeru Starnberger. Nemški State Monuments Office v Stuttgartu organizira razstavo “Piles, Walls and Cacti” s poudarkom na arheologiji mokrih tal in svetovni dediščini, ki bo na ogled v Garden Fair v mestu Überlingen do 17. oktobra 2021. Druga razstava je v mestu Bad Buchau, v muzeju Federsee Museum z naslovom “Knotted und Sewn Up: Grasses, Bast and Bark – Jacks-of-All-Trades of the Stone Age” in predstavlja nova odkritja na področju arheologije tkanin. Na ogled bo do 24. oktobra 2021. Na Dan svetovne dediščine, 3. julija, bo na sprehajalni poti na otoku Roseninsel organiziran pester in zanimiv program, kjer bodo sodelovali podvodni arheologi, ki bodo predstavljali svojo opremo in kako se raziskuje pod vodo. 23. julija se bo v mestu Pestnecker ponovno odprla kamenodobna vas, s prenovljeno razstavo v paviljonu za obiskovalce, novimi informacijami ter zabavnimi aktivnostmi za vse starosti v zunanjem delu. Poleg tega je obiska vreden tudi kulinarični blog www.palafitfood.com, z novimi tedenskimi vpogledi v lonce in posode kamenodobnih in bronastodobnih kuharjev. Za več navdiha in recepte, pa tudi za informacije o mesečnem kuharskem izzivu, si oglejte Instagram profil @palafitfood.

Italija

[Fotografija: Parco Archeo Natura Fiavé © Soprintendenza per i beni culturali – Trento]
19 UNESCO območij svetovne dediščine kolišč se nahaja v petih italijanskih regijah: deset v Lombardiji, štiri v Benečiji, dve v Piemontu, eno v Furlaniji-Julijski krajini in dve na Južnem Tirolskem. Koliščarski fenomen se razteza med predalpskimi jezeri na severu do padske nižine na jugu. Večina koliščarskih naselbin se nahaja v bližini Gardskega jezera in jezera Varese. Do sedaj najstarejši znani ostanki segajo v zgodnji neolitik, približno 5000 pr. Kr. Med zgodnjo in srednjo bronasto dobo je bilo koliščarsko naseljevanje v porastu. Proti koncu 2. tisočletja pr. Kr koliščarske naselbine v tem delu izginejo. Arheološka izkopavanja so razkrila številne predmete iz brona, rogovja, živalskih kosti, kamna in veliko lončevine. Zaradi izjemnih pogojev, so se ohranile tudi organske najdbe kot je les in tkanine. Visok nivo tehnološkega razvoja koliščarjev v bronasti dobi je postavil temelje za nadaljni kultrni razvoj celotnega območja. Med praznovanjem 10. obletnice vpisa v letu 2021 se bodo odvili številni dogodki: razstave v Benetkah, Brescii, Torinu, ter v mestih Varese, Gavardo, Manerba in Desenzano, koncerti v Polpenazze del Garda, znanstveni sejem v mestu Varese, izobraževalni in izkustveni projekti, eksperimentalna arheologija in otvoritev Archeo-Park Palafitte v mestu Fiavè.

Švica

[Fotografija: pozno bronastodobno najdišče Bevaix, jezero Neuchâtel © Laténium, F. Langenegger]
56 UNESCO koliščarskih območij se nahaja v Švici. Najdemo jih okoli dveh velikih jezer, Ženevskega in Bodenskega, kot tudi na mokriščih, barjih in na obalah manjših jezer vzhodne in severo-zahodne Švice, ter na osrednji švicarski planoti. Tu se je tudi začela “koliščarska mrzlica”, ki se je nato razširila na celotno alpsko regijo. Najdišča kot so Cortaillod, Auvernier, Lüscherz in Arbon, so postala znana onkraj švicarskih meja in celo botrovala poimenovanju celotnih obdobij prazgodovinskih materialnih kultur. “Swiss Coordination Group UNESCO Palafittes” je odgovoren za upravljanje z vsemi švicarskimi območji. Sestavljen je iz predstavnikov 15 švicarskih kantonov z vpisanimi kolišči, predstavnika State Department for Culture in predstavnika Swiss Archaeological Society. Skupaj z ostalimi deležniki, muzeji, zbirkami, švicarsko agencijo “World Heritage Experience Switzerland ” in švicarsko komisijo za UNESCO, bodo švicarski kantoni ob 10. obletnici vpisa na UNESCO seznam organizirali številne zanimive dogodke. Eden večjih, bo 8. mednarodna regata deblakov na jezeru Greifensee, v kantonu Zurich,11.-12. septembra 2021. Za več informacij obiščite koledar prireditev na spletni strain www.palafittes.org .

 

In memoriam – dr. Mihael Brenčič

V starosti 58 let se je izteklo življenje dr. Mihaela Brenčiča, doktorja geoloških znanosti in izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je profesor za geologijo na Univerzi v Ljubljani. Ukvarjal se je s hidrogeologijo, geologijo krasa, širšimi raziskavami vode in zgodovino geologije. Na Oddelku za geologijo Naravoslovno tehnične fakultete je predaval na vseh treh stopnjah študija in bil mentor številnim diplomantom, magistrantom in enajstim doktorandom. Gostoval je na univerzah in raziskovalnih ustanovah v Gradcu, Budimpešti, Granadi, Beogradu, Moskvi in v Lizboni.

Poleg vsega zapisanega je bil dr. Brenčič tudi neformalni mentor Javnemu zavodu Krajinski park Ljubljansko barje. Svoje bogato znanje o kompleksni sestavi tal in vodah na Ljubljanskem barju je tako vse od začetkov delovanja javnega zavoda nesebično delil z nami kot:

  • recenzent izletniške karte Ljubljansko barje
  • predavatelj na usposabljanju za vodnike po Krajinskem parku Ljubljansko barje
  • izvajalec strokovnih vodenj na temo voda na Ljubljanskem barju
  • izvajalec predstavitve na temo voda na Ljubljanskem barju v okviru projekta Noč raziskovalcev
  • recenzent vsebin informativnega modula v Retovju
  • strokovni sodelavec v projektu LOKNA, rezultat tega projekta v naravi je Pot barjanska okna
  • strokovnjak, ki je vedno našel čas za odgovor na strokovna vprašanja na temo tal in voda Ljubljanskega barja.

V Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje izrekamo iskreno sožalje svojcem dr. Brenčiča in obljubljamo, da bomo znanje, ki smo ga prejeli od njega spoštljivo prenašali naprej.

 

DiversE: Energetska izraba travne biomase iz Ljubljanskega barja – ekonomski vidik in zakonodajni okvirji

Na drugem dogodku slovenskega fokusnega laboratorija projekta DiversE so deležniki razpravljali o možnostih trajnostne rabe biomase iz pozne košnje na Ljubljanskem barju. V ospredju so bili ekonomski in regulatorni vidiki energetske izrabe ter alternativne možnosti za snovno izrabo. Razprava je poudarila potrebo po jasnih poslovnih modelih, ustrezni zakonodaji in tesnejšem sodelovanju med ključnimi akterji.

Drugi dogodek slovenskega Fokusnega laboratorija (t. i. Focus Lab) v okviru pilotnih aktivnosti projekta DiversE, ki sta ga organizirala Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB) in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), je potekal 24. 3. 2026, v Tehnološkem parku, v hibridni obliki. Tak način izvedbe se je pokazal kot učinkovit za vključevanje širšega kroga deležnikov. Uporaba pristopov in orodij odprtega dialoga (t. i. Open Dialogue Toolkit), ki jih razvijamo in testiramo partnerji projekta DiversE, pa je omogočila aktivno sodelovanje, izmenjavo mnenj ter strukturirano razpravo med udeleženci.

Na srečanju so sodelovali predstavniki različnih zavarovanih območij – Krajinskega parka Ljubljansko barje, Krajinskega parka Radensko polje, Notranjskega regijski parka, Kozjanskega regijskega parka. Pridružili so se tudi strokovnjaki iz raziskovalnih institucij (Kemijski inštitut, Fakulteta za strojništvo), lokalnih akcijskih skupin (LAS) s podeželja, predstavnik kmetov iz Ljubljanskega barja, predstavnica območne Kmetijsko gozdarske zbornice, območne Gospodarske zbornice ter podjetja iz področja energetike.

Srečanje je bilo namenjeno nadaljevanju razprave o možnostih trajnostnih načinov upravljanja in izrabe travne biomase, ki nastaja kot rezultat naravovarstvenega ukrepa pozne košnje. Prvi dogodek na temo se je odvil februarja 2026, kjer so bili predstavljeni preliminarni rezultati analize biomase (kemijska sestava, vsebnost vlage, kurilna vrednost itd.) iz KPLB in na katerem so svoje izkušnje in izzive z upravljanjem biomase med seboj podelili različni relevantni deležniki. Na tokratnem dogodku je bil fokus na predstavitvi ekonomskega in zakonodajnega vidika poslovnega načrta JZ KPLB za energetsko izrabo biomase iz pozne košnje. Predstavljene so bile tudi nekatere perspektivne možnosti za snovno izrabo biomase (npr. biooglje).

Ekonomski vidik energetske izrabe travne biomase

V ospredju razprave je bila (tehno-)ekonomika energetske izrabe travne biomase, saj le-ta  predstavlja potencialen lokalni vir bioenergije, vendar izraba zahteva celovit razmislek o tehnologiji, logistiki in investicijah. Izpostavljeno je bilo, da kurjenje takšne biomase ni enostavna rešitev, temveč zahteva organiziran sistem zbiranja, transporta, sušenja, skladiščenja in ustrezne tehnologije za kurjenje. Zgorevanje travne biomase namreč predstavlja različne tehnične izzive, kot so npr. višja vsebnost pepela, emisije delcev, nalaganje in korozija, zato je potrebna ustrezna zasnova kotla in čiščenje dimnih plinov. Vzpostavitev takšnega sistema pomeni tudi precejšno začetno investicijo v infrastrukturo.

Večja razpoložljiva količina biomase (goriva) bi pomenila boljšo ekonomiko, tj. krajšo dobo vračanja investicije, vendar tudi večjo produkcijo toplote. Izziv se tako kaže v iskanju odjemalcev viška toplote (prodaji), npr. preko sistema daljinskega ogrevanja. Cena toplote posledično prav tako pomembno vpliva na dobo vračanja. Pomembno je zagotoviti odjem toplote tekom celotnega časa obratovanja, zato se kaže kot ključna izbira lokacije toplotnega sistema, tudi zaradi vidika bližine potencialnih odjemalcev. Ključen naslednji korak je torej konkretizacija projekta energetske izrabe biomase – pridobitev konkretnih ponudb za tehnološke rešitve s strani izvajalcev in diskusija z občinami oz. lokalnimi skupnosti, kot potencialnimi odjemalci toplote in investitorji.

Pravni in regulatorni okvir energetske izrabe travne biomase

Pomemben del razprave je bil namenjen tudi regulatornemu vidiku energetske izrabe travne biomase. Predviden sistem ogrevanja bi glede na svojo velikost oziroma moč praviloma presegel okvir malih kurilnih naprav (v skladu z Uredbo o emisiji snovi iz malih kurilnih naprav, < 500 kW). Travna biomasa kot surovina za energetsko izrabo sicer ni izrecno opredeljena v zakonodaji, vendar je posredno zajeta v širših kategorijah biomase, pri čemer ostajajo določene pravne in izvedbene nejasnosti. Te bi bilo smiselno razjasniti v sodelovanju z pristojnimi institucijami na ravni konkretnega primera oziroma projekta. Emisije so pri travni praviloma višje kot pri lesni biomasi, zlasti ko govorimo o prašnih delcih, kar bi pomenilo dodatne ukrepe, tj. sistem za odstranjevanje trdih delcev, za ustrezno doseganje zakonskih mejnih vrednosti emisij.

Pomanjkanje podrobnejših predpisov je prisotno tudi za ravnanje s pepelom, npr. odsotnost merila za prenehanje statusa odpadka za pepel pomeni pravno negotovost pri njegovi uporabi. Primeri dobre prakse, kako sistemsko urediti področje ravnanja z oz. uporabe pepela, po katerih bi se Slovenija lahko zgledovala, v tujini trenutno že obstajajo (npr. Nemčija).

Po Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2) odpadki le-to prenehajo biti, ko so ustrezno predelani in izpolnjujejo štiri ključne pogoje: imajo jasno namensko uporabo, zanje obstaja trg ali možnost lastne uporabe, ustrezajo tehničnim zahtevam ter ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi ali za okolje. Pri pepelu, ki nastane pri sežigu travne biomase, so prvi trije pogoji za uporabo v kmetijstvu praviloma že izpolnjeni. To pomeni, da ima pepel lahko konkretno uporabno vrednost, obstaja interes za njegovo uporabo, prav tako pa lahko dosega zahtevane tehnične standarde. Več odprtih vprašanj ostaja pri četrtem pogoju – dokazovanju neškodljivosti. Čeprav dosedanje analize, na primer glede vsebnosti težkih kovin, kažejo na nizko tveganje, bi bilo za popolno potrditev potrebnih še nekaj dodatnih raziskav.

Možnosti druge snovne izrabe  in zaključki

Izvedena je bila analiza bio-oglja iz travne biomase KPLB, ki je pokazala primerljive oz. boljše fizikalno-kemijske lastnosti od običajnega travniškega bio-oglja – visoko stopnjo karbonizacije, dobro energijsko vrednostjo (~30 MJ/kg), nizko vsebnost težkih kovin. Značilnosti kažejo na učinkovito toplotno pretvorbo, dobro obstojnost v tleh in potencial za dolgoročno vezavo CO2, dobro energijsko kakovost in nizko tveganje za emisije pri energetski izrabi.  Dobra sposobnost zadrževanja vode, pH in druge lastnosti potrjujejo primernost bio-oglja za izboljšanje tal. Travinje kot surovina vsebuje pomembne deleže celuloze, hemiceluloze in lignina, kar potrjuje potencial za trajnostne verige dodane vrednosti.

Kot smiselna se torej kaže kombinacija različnih načinov rabe biomase, energetska izraba pa ostaja ena od pomembnih možnosti. Z vidika učinkovite ekonomike je ključno povezovanje deležnikov, nadaljnje pilotno testiranje rešitev ter priprava jasnih poslovnih modelov, ki bodo podprli odločitve o investicijah. Pri načrtovanju je nujno upoštevati trajnostne zahteve EU, zlasti Direktivo (EU) 2023/2413, ki določa pogoje za trajnostno rabo biomase in omejitve glede izpustov ter varovanja travišč. Kot pomemben rezultat razprave vabljenih deležnikov v okviru obeh dogodkov slovenskega fokusnega laboratorija projekta DiversE, je bila izpostavljena pobuda za ustanovitev strokovne delovne skupine, ki bi lahko pripravila poglobljeno analizo potreb in možnosti izrabe biomase iz pozne košnje na ravni Slovenije. V nadalje bi skupina oblikovala predloge za konkretne, ekonomsko vzdržne poslovne modele. JZ KPLB bo kot glavni pobudnik prevzel komunikacijo in vodil nadaljnje korake v povezavi z oblikovanjem in delovanjem strokovne delovne skupine.

Strokovno povzela: Jasna Možina (JZ KPLB, vodja projekta DiversE)

Dan odprtih vrat Krajinskega parka Ljubljansko barje

V tednu naravnih parkov Slovenije vas vabimo na Dan odprtih vrat Krajinskega parka Ljubljansko barje (KPLB), ki bo letos potekal v Borovnici. Na ploščadi nad košarkarskim igriščem za Osnovno šolo Borovnica bomo med 12.00 in 20.00 preko številnih delavnic, iger ter vodenja predstavili bogato naravno in kulturno dediščino Ljubljanskega barja ter naravovarstvene ukrepe, ki jih izvajamo v krajinskem parku. Med 12.00 in 15.00 bomo z borovniškimi osnovnošolci na številnih delavnicah raziskovali bogato naravno in kulturno dediščino Ljubljanskega barja.

Po 15.00 pa za širšo javnost pripravljamo:

  • informativno točko Krajinskega parka Ljubljansko barje
  • predstavitev naravovarstvenih ukrepov ter opreme, ki jo uporabljamo pri izvajanju teh ukrepov
  • nabor delavnic na temo bogate naravne in kulturne dediščine kolišč (Ni vsaka žaba žaba, Lepotica ali zver, Dediščina, ki te zapelje… )
  • razstavo Velikanska najdba
  • poligon kmečkih iger, preko katerih spoznamo izbrane živalske vrste
  • nagradno igra Bingo.

Med 17.00 – 20.00 vabimo na kolesarsko vodenje Borovnica – Pot na Mah – Borovnica
vodenje Po poti na Mah v izvedbi Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje
kolesarsko vodenje od Borovnice do izhodišča Poti na Mah v Goričici in nazaj v izvedbi Andreja Klemenca (HUD Karel Barjanski); Za mlajše od 15 let je obvezno spremstvo staršev ali skrbnikov, za mlajše od 18 let je obvezna uporaba kolesarske čelade, ostalim jo priporočamo, kolesari se v skladu s cestno-prometnimi predpisi;
Omejeno število mest – OBVEZNE PRIJAVE na info@ljubljanskobarje.si ali na informativni stojnici KPLB na dan prireditve. Podatke o zbirnem mestu za vodenje dobite ob prijavi na vodenje.

Priporočamo čim bolj trajnosten obisk prireditve (vlak, kolo, peš). V primeru, da načrtujete obisk prireditve z avtomobilom sporočamo, da lahko parkirate:
– pri vrtcu Borovnica (oddaljeno 100m)
pri borovniškem pokopališču (500 m)
parkirišče pred železniško postajo Borovnica (600m)

Na prireditvi bomo prisotni zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje, ki bomo na voljo obiskovalcem, za morebitna vprašanja in pobude.

Prisrčno vabljeni!

 

PoLJUBA med finalisti za naj evropski projekt – oddajte svoj glas za Ljubljansko barje!

Na nacionalnem natečaju EU projekt, moj projekt 2026 se je med 16 finalistov uvrstil projekt PoLJUBA. Vabimo vas, da PoLJUBI namenite svoj glas in s tem prispevate k dodatnemu ozaveščanju o pomenu ohranjanja narave na Ljubljanskem barju.

Projekt PoLJUBA – Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja je opozarjal na pomen ohranjanja naravnih vrednot Ljubljanskega barja kot edinstvenega ekosistema ter pomembno prispeval k obnovi in ohranjanju treh izginjajočih habitatnih tipov. V okviru projekta je bilo v nizu ukrepov v partnerstvu JZ Krajinskega parka Ljubljansko barje, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije vzpostavljenih 50 novih vodnih habitatov za dvoživke, pomemben pa je bil tudi prispevek k ohranjanju nekaterih ogroženih vrst, kot so veliki pupek, hribski urh, barjanski okarček in puščavnik.

Vabimo vas, da PoLJUBO za naj EU projekt podprete z oddajo svojega glasu TUKAJ.

Hvala za vaš glas!

Moja reka praznuje

Tradicionalna prireditev ob Svetovnem dnevu voda “Moja reka praznuje” bo tudi letos potekala 22. marca, v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri, v dvorani Nikola Tesla. Začela se bo ob 14.00 in bo pod motom “Kjer teče voda, raste enakost” tematsko naslovila vlogo žensk pri oskrbi in ravnanju z vodo.

Nastopajoči:
Zvezdana Mlakar, gledališka in filmska igralka, TV voditeljica, vplivnica, mati in kmetica
Rada Kikelj, pesnica, glasbenica, igralka, klovnesa in performerka
Karlo Vizek, avdio umetnik
Lado Jakša, vizualni umetnik
Sanja Rejc-povezovanje prireditve.

Prireditev bo tudi v znamenju naših literatov, katerih pomembne obletnice praznujemo letos: pesnikov Srečka Kosovela in Lojzeta Krakarja in pisateljica Zofke Kveder.

Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli!

Ob prireditvi si bo mogoče brezplačno ogledati tudi razstavo “Pivška pokrajina skozi leto“.

Dogodek organizira HUD Karel Barjanski v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije, Javnim zavodom Krajinski park Ljubljansko barje, Notranjskim parkom, Krajinskim parkom Pivška presihajoča jezera, Zvezo kulturnih društev Vrhnika, Slovenskim društvom za zaščito voda in občinami v porečju Ljubljanice.

Iskanje trajnostnih možnosti za uporabo biomase, ki nastaja kot rezultat pozne košnje – 2. srečanje

V torek, 24. marca 2026, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB) in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) organizirata drugo srečanje namenjeno nadaljevanju razprave o ravnanju z biomaso ter iskanju načinov njene trajnostne uporabe na zavarovanih območjih, kjer biomasa nastaja kot posledica izvajanja naravovarstvenega ukrepa pozne košnje. Dogodek bo potekal v Tehnološkem parku v Ljubljani.

Dogodek bo organiziran v okviru projekta Interreg – Območje Alp – DiversE – Integracija ohranjanja biodiverzitete znotraj proizvodnje bioenergije za nizkoogljično energijo v alpski regiji.

Za več informacij nas lahko kontaktirate na jasna.mozina@ljubljanskobarje.si.

Nova generacija močvirskih sklednic že zapušča zaščitena gnezda

V teh dneh smo v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu preverili zaščitena gnezda močvirske sklednice. Ob tem smo opazili, da je iz enega od gnezd prilezla prva letošnja mlada želvica.

To je ena od želv, ki so se iz jajc izlegle že lani jeseni, zimo pa so preživele v gnezdu pod zemljo. Gnezda so samice izkopale in vanje izlegla jajca lani poleti. Da jih ne bi izkopali ter pojedli plenilci, kot so lisice in jazbeci, smo jih zaščitili z žičnato mrežo. Jeseni smo mreže privzdignili, da mlade želvice lahko gnezda samostojno zapustijo.

Za malo želvo je pot od gnezda do vode pravo malo popotovanje, polno nevarnosti. Da bi povečali njeno možnost preživetja, smo ji pomagali premagati del poti do bližnje vode, kjer se lahko skrije pred plenilci.

Močvirska sklednica je sicer naša edina domorodna sladkovodna vrsta želve. Najraje ima mirne, z rastlinjem bogate vode in sončne kotičke ob bregovih, kjer se lahko ogreje na soncu.

Aktivnosti za varstvo močvirske sklednice, vključno z varovanjem njihovih gnezd, potekajo v okviru projekta LIFE URCA PROEMYS.

 

               

Zelena luč za veliko obnovo ribnikov v dolini Drage pri Igu

V Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu se obeta celovita obnova vodnih objektov, ki bo pomembno prispevala k ohranjanju narave, prilagajanju na podnebne spremembe in večji poplavni varnosti območja. V Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje smo uspešno pridobili gradbeno dovoljenje za celovito obnovo območja. Pričetek del je predviden letošnjo jesen.

Dragocen del Krajinskega parka Ljubljansko barje

Območje ribnikov leži na jugovzhodnem delu Krajinski park Ljubljansko barje, v bližini zaselka Draga pri Igu. Dvanajst slikovitih ribnikov skupaj z gozdno učno potjo nad njimi predstavlja eno najlepših in naravovarstveno najpomembnejših območij v parku.

Rezervat je del evropskega omrežja Natura 2000 in sodi med ožje zavarovana območja parka. Gre za največje območje stoječih voda na Ljubljanskem barju.

Izjemna biotska raznovrstnost

Naravni rezervat Ribniki v dolini Drage pri Igu je pravi biser biodiverzitete. Leta 2017 je tu potekal  Bioblitz. V samo 24 urah so strokovnjaki popisali kar 1.588 vrst rastlin, živali in gliv. Med njimi je bilo 206 vrst z Rdečega seznama, 144 zavarovanih vrst ter 39 vrst s Priloge II in IV Direktive o habitatih. Rezervat tako sodi med biotsko najbogatejša območja v Sloveniji.

Zakaj je obnova nujna?

Leta 2021 je bila izvedena strokovna presoja stanja vodnih objektov, ki je pokazala, da so ti v slabem, ponekod celo kritičnem stanju. Brez sanacije bi lahko prišlo do poškodb nasipov, izgube nadzora nad vodostajem ter ogrožanja habitatov in vrst, ki so od vode neposredno odvisne.

Obnova bo zajela:

  • sanacijo nasipov,
  • obnovo menihov in prelivov za zadrževanje in uravnavanje vodostaja in
  • ureditev lovilnih jam in usedalnikov.

Potekala bo v več sklopih, pri čemer so ribniki razdeljeni v dva sistema – severnega (Špilgut, Rakovnik, Izkopani ribnik) in južnega, ki obsega večino ribnikov v dolini, med drugim Veliki, Srednji in Zadnji ribnik.

Prilagajanje podnebnim spremembam

Eden ključnih ciljev projekta je zagotavljanje stabilnega vodnega režima. Zaradi podnebnih sprememb se pričakujejo daljša sušna obdobja, ki lahko resno ogrozijo mokriščne habitate. Z obnovo bo omogočeno učinkovitejše zadrževanje vode in vzdrževanje optimalne višine vodne gladine.

Ohranjanje mokrišč namreč velja za enega najpomembnejših ukrepov pri blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe – tako z vidika ohranjanja biodiverzitete kot tudi zadrževanja vode v prostoru.

Koraki do celovite sanacije

V zadnjih letih je bilo že izvedenih več pripravljalnih ukrepov:

  • leta 2022 je potekala sečnja dreves in grmovja na nasipu Velikega ribnika,
  • leta 2023 je bila odstranjena zarast na ostalih nasipih,
  • istega leta je bila izvedena tudi interventna sanacija dela nasipa na Srednjem ribniku, kjer je grozilo porušenje.

Sredstva za pripravo projektne dokumentacije so bila zagotovljena iz Sklada za podnebne spremembe. Celovita izvedba sanacije pa je predvidena v okviru kohezijskega projekta Živoljub.

Projekt podpirata tako Ministrstvo za naravne vire in prostor kot Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, pomembno pa je tudi zgledno sodelovanje z Občino Ig in drugimi deležniki.

Vizualizacijo obnove si lahko ogledate tukaj.

Koristi za naravo in ljudi

Sanacija ne pomeni le ohranitve izjemno pomembnega naravnega območja, temveč tudi večjo varnost za prebivalce dolvodno. Z boljšim upravljanjem vodnega režima se bo zmanjšala poplavna ogroženost naselij. Gre za največjo investicijo Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje do sedaj. Dela bodo predvidoma zaključena v treh letih.

Naravni rezervat Ribniki v dolini Drage pri Igu bo tako tudi v prihodnje ostal prostor bogate narave, učenja, rekreacije in ponosa lokalne skupnosti – še bolj odporen na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe.

DiversE: Iskanje trajnostnih možnosti za uporabo biomase, ki nastaja kot rezultat pozne košnje na Ljubljanskem barju

11. februarja 2026 se je v Tehnološkem parku v Ljubljani v soorganizaciji Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) in Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB) potekalo srečanje o vprašanju, ki je pomembno tako za upravljavce zavarovanih območij kot za kmetijski in potencialno (bio)energetski sektor: Kako trajnostno upravljati biomaso, ki nastaja kot rezultat naravovarstvenih ukrepov pozne košnje, in jo vključiti v širši kontekst zelenega prehoda? Dogodek se je odvil v okviru projekta DiversE (Interreg Območje Alp) in je dosegel svoj namen – povezal je ključne deležnike, ki lahko prispevajo k razvoju trajnih rešitev, s premišljeno zasnovo razprave pa smo organizatorji ustvarili strokoven, odprt ter problemsko usmerjen prostor dialoga.

Ključni deležniki v odprtem dialogu

Projekt DiversE v obdobju 2024–2027 povezuje 12 partnerjev iz petih alpskih držav ter razvija večdeležniški in ekosistemski pristop k upravljanju bioenergetskih verig. Slovenski fokusni laboratorij poteka v okviru pilotnih aktivnosti v Krajinskem parku Ljubljansko barje in presega klasični format strokovnega posveta. Njegov glavni namen je spodbuditi skupno razmišljanje ter oblikovanje izvedljivih sistemskih rešitev, ki usklajujejo varstvene režime, tehnične omejitve in ekonomsko realnost prostora.

Raznolika sestava udeležencev tokratnega srečanja je omogočila celovit pogled na izziv – od terenske prakse do strateških usmeritev. Sodelovali so predstavniki ACT-SI – Zavoda za razvoj in pospeševanje čistih tehnologij skupaj s strokovnjaki Kemijskega inštituta in Fakultete za strojništvo, opazovalci iz DOPPS in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavniki Krajinskega parka Ljubljansko barje, Notranjskega regijskega parka in Krajinskega parka Goričkopredstavniki kmetijstva, vključno s kmetovalcema z Ljubljanskega barja, KGZ Ljubljana in KGZS ter drugi ključni deležniki, kot so ZRSVN, podjetje PGGH d.o.o. in vodje drugih Interreg projektov s področja biomase in biodiverzitete.

Pri facilitiranju dogodka smo organizatorji uporabili metode odprtega dialoga (Open Dialogue Toolkit), ki jih razvijamo in testiramo partnerji projekta DiversE. Metodologija se je izkazala kot ključna za ustvarjanje varnega in vključujočega okolja, ki je bil vsebinsko intenziven in obenem prijeten in sproščen. Razprava je potekala spontano, z veliko angažmaja in iskrenega zanimanja za iskanje rešitev. Udeleženci so aktivno sodelovali, postavljali vprašanja, dopolnjevali argumente ter gradili skupno razumevanje.

 Energetski potencial biomase iz Krajinskega parka Ljubljansko barje

V strokovnem delu so bili predstavljeni rezultati analiz vzorcev sena iz Krajinskega parka Ljubljansko barje, ki so jih izvedli strokovnjaki s Kemijskega inštituta in Fakultete za strojništvo, v okviru sodelovanja JZ KPLB z zavodom ACT-SI. Analiza vzorcev (proksimativna, ultimativna, določanje kurilne vrednosti, vsebnosti težkih kovin itd.) so pokazali, da ima biomasa, ki nastaja kot rezultat ukrepov pozne košnje na zavarovanem območju KPLB (ukrepi KOPOP_BK, HTV), relativno dober potencial za energetsko izkoriščanje in torej lahko potencialno predstavlja lokalni obnovljiv vir energije. Ob ustrezni obdelavi lahko travniška biomasa doseže celo kurilne vrednosti, primerljive s konvencionalnimi gorivi. Omejitve, kot so vsebnost pepela, taljenje pepela in sestava mineralnih snovi so bile prepoznane kot obvladljivo tveganje, hkrati pa pomemben faktor za izbiro primerne tehnologije za energetsko izrabo. Tehnična primernost pa še ne pomeni tudi dejanske izvedljivosti. Ključno vprašanje, ki se je jasno izpostavilo, je bila ekonomika – kakšen poslovni model lahko podpira takšno upravljanje z biomaso?

 Izzivi celotne verige, primeri praks in oblikovanje vzdržnega poslovnega modela

Pilot KPLB se zaenkrat osredotoča na upravljanje oz. izkoriščanje biomase iz manjšega dela krajniskega parka tj. okoli 135 hektarjev zemljišč, od skupno 13.505 ha, ki spadajo v zaščiteno območje KPLB.  Trenutna količina biomase, ki nastane kot rezultatov izvajanja ukrepov pozne košnje na območju pilota KPLB, znaša okoli 600 ton. Za upravljanje s to biomaso je odgovoren JZ KPLB, kot upravljalec zaščitenega območja. Omenjena količina biomase se bo z nadaljnjim odkupom zemljišč na območju KPLB s strani države, v prihodnosti še povečevala. Vzpostavlja se celotna veriga upravljanja – od košnje, sušenja, baliranja, transporta, skladiščenja, predelave in končne izrabe. Vsaka stopnja je povezana z določenimi stroški in omejitvami, zato se je v razpravi odprl niz vprašanj, vezanih na uspešen poslovni model: Ali je mogoča lokalna energetska raba (npr. za ogrevanje javnih objektov)? Ali je smiselna predelava v pelete/brikete ali je realnejša kombinacija energetskih in materialnih tokov? Predvsem pa: Kdo nosi investicijsko tveganje in kdo ustvarja dodano vrednost?

Udeleženci so poudarili, da ostajata varstvo biodiverzitete in skladnost z regulativo (vključno z omejitvami, ki jih prinaša direktiva RED III na biotsko zavarovanih območjih), v ospredju, a dolgoročna vzdržnost ni mogoča brez ekonomske logike. Če upravljanje travišč ne vključuje premišljenega poslovnega modela, ki omogoča vsaj delno pokritje stroškov ali ustvarjanje družbene vrednosti, ostaja odvisno od izključno javnih sredstev. Zato se je kot ključno izoblikovalo vprašanje: Kako razviti model, ki povezuje javni interes varstva narave, lokalno energetsko samooskrbo in racionalno rabo sredstev ter je hkrati uporaben za posamezne kmetije, zadruge ali večja zavarovana območja, morda celo konglomerate slednjih?

Primeri iz Notranjskega regijskega parka (projekt LIFE Tršca) ter Krajinskega parka Goričko (v sodelovanju s podjetjem PGGH d.o.o.) so pokazali, da so v več desetletjih upravljanja s travniško biomaso, upravljalci že iskali različne rešitve za snovno izrabo in da so pilotno že bili preizkušeni različni scenariji – od razvoja produktov kot so peleti, namenjeni za steljo domačih ljubljenčkov, do briketiranja in kompostiranja sena. Vendar pa taki projekti zahtevajo jasno organizacijsko strukturo, partnerstva in dolgoročno stabilnost. Kmetovalci z Ljubljanskega barja so opozorili na realnost vsakodnevnega dela, sezonske omejitve in stroške, ki jih regulativni okviri pogosto ne prepoznajo v celoti. Posebej so bile izpostavljene tudi regionalne razlike, saj se vremenski vzorci, stopnja vlažnosti in značilnosti mokrišč med posameznimi območji Slovenije bistveno razlikujejo, pri čemer ima vsako območje svojevrstne, sui generis pogoje upravljanja.

(Ne)usklajenost biodiverzitete, zakonodaje in ekonomike ter različnih politik

Dogodek je razpravo razširil iz okvirov varstva narave in regulative v širši razvojni kontekst. Trajnostna raba biomase na zavarovanih območjih je lahko del zelenega prehoda le ob usklajenosti treh stebrov: biodiverzitete, zakonodaje in ekonomike. Prav zato so udeleženci poudarili nujnost aktivnega vključevanja nacionalnih institucij v nadaljnje razprave, saj je za oblikovanje stabilnih poslovnih modelov potrebna usklajenost energetskih, kmetijskih in okoljskih politik.

Fokusni laboratorij je jasno pokazal, da obstaja močna pripravljenost za sodelovanje in skupno iskanje rešitev od spodaj navzgor: s strani kmetov in upravljavcev, ki vsakodnevno skrbijo za ohranjanje ekstenzivnih travnikov, tako da trajnostno obdelujejo območja in hkrati ohranjajo biodiverziteto, do regionalnih akterjev, ki prepoznavajo pomen usklajevanja lokalnih praks s širšimi strateškimi cilji ter izpostavljajo vrzeli med evropskimi, nacionalnimi uredbami in realnimi potrebami ter praksami na terenu. Udeleženci so poudarili, da si želijo intenzivnejšega povezovanja, to pa je nujno, da se razvijejo skupne, izvedljive rešitve, ki bodo presegle pilotno izvajanje in postale trajna praksa v regiji. Direktor JZ KPLB je ob tem izpostavil, da je ravno medsebojno povezovanja in izmenjava znanja ključni moment srečanja in usmeritev za prihodnost. Tovrstni dogodki so obenem pomembna iztočnica za resorna ministrstva, kjer lahko črpajo pomembno, poglobljeno znanje o praktičnih, regulativnih in razvojnih izzivih upravljanja biomase ter trajnostne rabe naravnih virov.

Nadaljevanje razprave marca 2026

Marca 2026 smo nadaljevali razpravo na temo trajnostnega upravljanja s travno biomaso , s poudarkom na ekonomskih scenarijih, zakonodajnih usklajevanjih in konkretnih korakih za implementacijo pilotnih rešitev. Dogodek je potekal v hibridni obliki, s čimer smo želeli omogočiti sodelovanje najširšemu krogu deležnikov.

Če se prepoznate v navedenih temah, vas vabimo da se nam oglasite. Za dodatne informacije se lahko obrnete na vodjo projekta Petro Kurinčič (RRA LUR) na petra.kurincic@rralur.si ali na Jasno Možina (JZ KPLB) na jasna.mozina@ljubljanskobarje.si.

Ljubljansko barje ima priložnost postati referenčni primer, kako lahko zavarovano območje uspešno poveže varstvo narave, lokalno gospodarstvo in cilje zelenega prehoda v dolgoročno vzdržno celoto.