V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.
“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.
Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.
V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.
Splošne informacije Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.
Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.
V petek, 20. septembra 2025, se je ekipa iz Krajinskega parka Ljubljansko barje podala na raziskovanje reke Ljubljanice. Veslali smo proti toku, od Podpeči do Vrhnike, z namenom preveriti prisotnost tujerodnih (invazivnih) rastlinskih vrst na rečnih bregovih.
Med opazovanjem smo naleteli na pričakovane vrste: kanadsko račjo zel (Elodea canadensis), ameriški javor (Acer negundo), oljno bučko (Echynocystis lobata), peterolistno viniko (Parthenocissus quinquefolia). Zahodne račje zeli (Elodea nuttallii) nismo zasledili. Največ pozornosti smo namenili iskanju račje zeli, predvsem ob bolj osončeni levi brežini. Tam, kjer grmovna vegetacija ni zakrivala dostopa do vode, se je kanadska račja zel v plitvinah bujno razraščala, ponekod pa so bile vidne le posamezne rastline. Le redko smo jo zasledili tudi na desni strani reke. Tujerodne vrste so se v največji meri razširile prav ob levi, sončni brežini. Ameriški javorji so se pogosto nagibali nad vodo in se s svojimi rumenkastimi jesenskimi listi jasno razlikovali od drugih dreves. Zabeležili smo večje število mladih osebkov. Najbolj opazne so bile oljne bučke, ki so se ovijale okoli dreves in grmovja in bile obložene s številnimi plodovi. Viniko smo zasledili le ponekod. Edini primerek, ki ga prepoznavamo kot najverjetneje češki dresnik (Fallopia x bohemica), smo našli pri pritoku Ljubljanice v Vrhniki. Večinoma so brežine Ljubljanice neregulirane in divje, zaraščene z avtohtono vegetacijo ter redko obiskane, kar jih vsaj deloma varuje pred širjenjem novih tujerodnih rastlinskih vrst.
V četrtek, 23. oktobra 2025, ob 18. uri vabljeni v Dom kulture Ig (Gasilska ulica 39, 1292 Ig) na predstavitev pogojev za vzdrževanje odvodnikov na območju Ljubljanskega barja. Tonček Cezar, vodja Sektorja območja srednje Save na Direkciji Republike Slovenije za vode, bo predstavil:
Kdo lahko izvaja vzdrževanje odvodnikov na Ljubljanskem barju
Kakšne so omejitve pri teh posegih
Katera soglasja je pred izvedbo potrebno pridobiti
Kdaj se lahko vzdrževalna dela izvajajo
Financiranje izvedbe vzdrževanja odvodnikov na Ljubljanskem barju
Dogodek je namenjen lokalnim skupnostim, kmetom in drugim lastnikom zemljišč na območju Ljubljanskega barja.
Dogodek je bil namenjen skupnemu oblikovanju predloga strategije in akcijskega načrta biogospodarskega razvoja Slovenije.
Naša udeležba je bila usklajena s cilji Orodja za odprti dialog, ki ga razvija ekipa projekta DIVERSE in si prizadeva za:
spodbujanje dialoga med deležniki s področja biotske raznovrstnosti in bioenergije,
oblikovanje soglasja o trajnostnih ukrepih in kazalnikih,
krepitev zaupanja s transparentno izmenjavo ter
gradnjo zmogljivosti med različnimi sektorji.
Na dogodku smo aktivno sodelovali v delovnih skupinah, v okviru katerih smo po različnih tematskih sklopih povzeli obstoječe stanje v biogospodarstvu, prepoznavali vrzeli in oblikovali želeno vizijo razvoja, s kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji. Deležniki smo med seboj podelili izkušnje, potrebe, ideje in razpravljali o ovirah, s katerimi se srečujemo na svojem področju delovanja.
Naša udeležba potrjuje zavezanost k soustvarjanju vizionarske strategije biogospodarstva za Slovenijo ter krepitvi povezav znotraj biogospodarstva v srednjeevropskem prostoru v okviru projekta DIVERSE.
V sredo 11. septembra je evropska komisarka za okolje, odpornost v zvezi z vodo in konkurenčno krožno gospodarstvo Jessika Roswall, v sklopu obiska Slovenije, obiskala tudi Krajinski park Ljubljansko barje. Glavne teme pogovorov so bile zagotavljanje poplavne varnosti s poudarkom na naravi temelječih rešitvah, zavarovana območja in okolijske teme s ciljem okrepitve sodelovanja ter iskanja uravnoteženih rešitev, ki podpirajo okolijske, gospodarske in socialne cilje.
Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, Janez Kastelic, je komisarki predstavil krajinski park in ukrepe, ki jih izvajamo v Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje. Poudaril je, da je Ljubljansko barje pomembno razlivno območje, na katerem se nahaja največje zavarovano območje mokrotnih travnikov v Sloveniji. Izpostavil je tudi, da evropska sredstva predstavljajo velik del proračuna Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje, kar pomembno prispeva k uspešnemu izvajanju ukrepov na območju krajinskega parka.
Komisarka, Jessika Roswall, je povedala, da moramo kot družba spremeniti mnenje, da so z naravo samo stroški. Kot je dejala, je obnova narave naložba v prihodnost. Na koncu srečanja se je zahvalila za dobro dosedanje opravljeno delo javnega zavoda in zaželela uspešno delo še naprej.
Tudi letos smo v juniju in juliju spremljali gnezdenje močvirskih sklednic v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu. Vsak večer smo sledili 6 samicam, ki smo jih pred dvema letoma opremili z radijskimi oddajniki. Na ta način smo jih lahko locirali, ko so na kopnem kopale gnezda ter odlagale jajca. Pri tem smo se trudili, da jih kar najmanj motimo, ko so zaključile, pa smo gnezda zaščitili s kovinsko mrežo. Na terenu pa smo nekajkrat naleteli tudi na samice brez oddajnikov, katerih gnezda smo prav tako zaščitili. S tem smo preprečili, da bi jajca izkopali ter pojedli plenilci kot so lisice ali jazbeci. Letos smo še posebno ponosni, saj smo uspeli zaščititi kar 13 gnezd močvirskih sklednic, kar je največ od kar poteka projekt! Poleg tega pa smo na terenu letos prvič opazili male želvice, stare le leto ali dve, ki so se v prejšnjih letih najverjetneje razvile v zaščitenih gnezdih.
Aktivnosti potekajo v sklopu projekta Life Urca Proemys o katerem si lahko preberete več tukaj ali pa obiščete spletno stran projekta.
Zaščitili smo gnezdo močvirske sklednice Foto: Jasna TarmanMala močvirska sklednica Foto: Ana Tratnik
Pretekli teden je na Ljubljanskem barju potekal seminar za učitelje lokalnih osnovnih šol z naslovom »Ljubljansko barje kot učilnica: doživi, raziskuj, varuj!«. Raziskovali smo naravne posebnosti tega edinstvenega območja in preizkusili ideje za poučevanje v naravi.
Osrednja tema srečanja so bile dvoživke, njihova vloga v ekosistemu ter ukrepi za njihovo varstvo. Obiskali smo Pot na Mah, kjer smo si ogledali konkretne primere dobre prakse varstva dvoživk. V učilnici v naravi smo spoznavali življenjske prostore in druge prebivalce mlake. Strokovnjakinja za dvoživke Katja Poboljšaj (CKFF) pa nam je predstavila tudi ukrepe za varstvo dvoživk na cestah, ki smo si jih ogledali na bližnjem novo urejenem cestnem odseku.
Seminar je potekal v okviru projekta LIFE AMPHICON, katerega cilj je izboljšati stanje ogroženih vrst dvoživk in njihovih habitatov. Učitelji so imeli priložnost spoznati projektne dosežke ter prejeli posebne raziskovalne pakete, ki jim bodo v pomoč pri vključevanju vsebin o naravi in njenem varstvu v njihovo delo.
Učitelji imajo ključno vlogo pri ozaveščanju mladih o pomenu varstva narave. S svojo predanostjo in zgledom pomembno prispevajo k oblikovanju vrednot prihodnjih generacij, zato so tudi nosilci sprememb v lokalnem okolju. Hvala vsem udeležencem za sodelovanje in navdihujoč dan na Ljubljanskem barju!
Ste vedeli? Programi za šole, ki jih ponujamo v novem šolskem letu, so že objavljeni na naši spletni strani! Vabimo vas k ogledu in prijavi.
V Krajinskem parku Ljubljansko barje smo nedavno na območju Bevk opazili tujerodno rastlinsko vrsto imenovano navadni kristavec (Datura stramonium). Rastlina prihaja iz Srednje Amerike in se je k nam najprej razširila kot okrasna rastlina, sedaj pa dobro uspeva kot njivski plevel in se razširja tudi na ruderalnih območjih. Marsikje jo obravnavajo kot invazivno vrsto.
Kako jo prepoznati?
V višino rastlina zraste od 40 do 100 cm. Njeni listi so temno zeleni, ovalne do jajčaste oblike. Spremlja jo neprijeten vonj. Cveti poleti in ima bele cvetove trobentaste oblike. Razmnožuje se s semeni, njeni plodovi pa so značilne trnaste glavice jajčaste oblike.
Zakaj je nevarna?
Celotna rastlina vsebuje strupena alkaloida atropin in skopolamin, zato je strupena za ljudi in za živali. Nevarno je predvsem, če bi rastlino uživali ali se je dotikali in se nato z rokami dotaknili ust ali oči ter tako v telo vnesli. Znaki zastrupitve so suha, pordela in topla koža, suha usta, tahikardija, midriaza, retenca urina, ileus, nemir, prividi,prisluhi, zaspanost, epileptični krči, nezavest, hipertermija.
Kako z njo ravnati?
Primerna načina odstranjevanja sta puljenje ali košnja, če je le možno preden rastlina semeni. Pri tem so priporočljiva zaščitna oblačila (dolgi rokavi, dolge hlače) in rokavice. Kurjenje rastline ni priporočljivo zaradi nevarnosti sproščanja strupenih snovi v dimu. S kolobarjenjem se lahko prepreči razraščanje tako, da se goji goste, strnjene posevke, kjer ni prostora za uspevanje navadnega kristavca. Če jo opazite na območju krajinskega parka ali ste v dvomu, kako se lotiti odstranjevanja, nas lahko kontaktirate po telefonu: 08205 2350 ali preko e-pošte: info@ljubljanskobarje.si.
Viri: Kmetijski inštitut Slovenije (Integrirano varstvo rastlin), Urbanatura, UKC
