Kmetovanje na Ljubljanskem barju je zaradi vsakoletnih poplav in podnebnih sprememb vse bolj zahtevno. Poleg omenjenega za kmete predstavlja velik izziv tudi poznavanje vse obsežnejše zakonodaje, ki določa varstvene režime in omejitve kmetovanja v Krajinskem parku Ljubljansko barje (KPLB). Na zadnjem srečanju z Javnim zavodom KPLB v oktobru 2025 so kmetje podali pobudo za celovito predstavitev omejitev kmetovanja v krajinskem parku. Javni zavod je tako na pobudo kmetov povabil k sodelovanju pri predstavitvi teh vsebin vse ključne državne javne službe, ki določajo omenjene vsebine in so tudi pristojne za njihovo razlago. 4. februarja 2026 je tako Javni zavod KPLB v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Ministrstvom za naravne vire in prostor (MNVP), Zavodom RS za varstvo narave (ZRSVN) in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) v Domu kulture na Igu izvedel predstavitev varstvenih režimov in omejitev kmetovanja na Ljubljanskem barju.

Spodaj si lahko ogledate predstavitve:

• shema kmetijske in naravovarstvene zakonodaje, ki določa varstvene režime in prilagojeno kmetijsko prakso na Ljubljanskem barju
• Naravovarstveni ukrepi SN SKP 2023–2027 na območju Ljubljanskega barja, MKGP
• Program upravljanja območij Natura 2000 in prilagojena kmetijska praksa, ZRSVN
• Režimi varstva v Krajinskem parku Ljubljansko barje(KPLB)–poudarek na rabi kmetijskih zemljišč, MNVP
• Konkretizacija varstvenih režimov Uredbe o KPLB, kot jo določa Načrt upravljanja KPLB 2025 – 2034, JZ KPLB
• Naloge javne službe kmetijskega svetovanja na terenu, KZGS, KGZ Ljubljana

Organizatorji dogodka smo zaradi časovne obsežnosti predstavitev določili sistem pisnega postavljanja vprašanj. Po zaključku vsakega sklopa predstavitev so tako udeleženci oddali svoja pisna vprašanja. Na koncu vseh sklopov predstavitev pa so predavatelji odgovarjali na izbor prejetih pisnih vprašanj. Javni zavod KPLB je vsa prejeta vprašanja poslal sodelujočim javnim službam. Odgovore na zastavljana vprašanja udeležencev si lahko ogledate tu.

Skupno obvestilo za javnost

Na pragu svetovnega dneva mokrišč, ki ga obeležujemo vsako leto 2. februarja, odstiramo pomene Ljubljanskega barja za nas ljudi. Danes večji del javnosti prepoznava Ljubljansko barje kot dragoceno območje biotske pestrosti ter območje prazgodovinskih kolišč. Vsa ta bogata naravna in kulturna dediščina pa je posledica specifike barjanskih tal in vode, ki se nahaja v tleh. Zaradi same lege in oblike pokrajine predstavlja to območje naravno razlivno površino, v kateri se zadržujejo poplavne vode. Posebnost Ljubljanskega barja so tudi zelo kompleksna tla, ki zadržujejo vodo. Prav ta kombinacija omogoča nam ljudem danes številne funkcije, ki niso vidne na prvi pogled, so pa ključne za naše varno in zdravo življenje:

Naravna razlivna površina – zadrževalnik poplavnih voda
V času daljših in močnejših padavin velika ravnica z globokimi barjanskimi tlemi zadržuje ogromne količine voda. V času rednih poplav je tako poplavljenega 14% površine Ljubljanskega barja, v času obsežnejših 30 % površine, v času katastrofalnih poplav pa kar 60% površine Ljubljanskega barja.

Vir pitne vode
Pod celotno površino Ljubljanskega barja se nahaja podzemna voda. Kot vir pitne vode jo črpamo na vršajih prodonosnih rek Iške, Želimeljščice in Borovniščice. Največja je vodarna Brest na vršaju reke Iške, ki oskrbuje s pitno vodo Ig in 10% Ljubljane.

Vir hrane
Ljubljansko barje je vir divje in gojene hrane. Na barjanskih travnikih, v mejicah in ob vodah uspevajo številna zelišča kot so baldrijan, brestovolistni oslad in bezeg. Zadnjih dvesto let Barje predstavlja tudi vir gojene hrane. Kmetje so na Ljubljanskem barju ustvarili svojevrsten mozaik travnikov, njiv, mejic in vodotokov.

Naravna čistilna naprava
Šota, mikrobi in močvirske rastline delujejo kot biofiltri. Poleg fizikalnega filtriranja opravljajo tla še kemijsko filtriranje, nevtralizacijo in razgradnjo škodljivih ali nevarnih snovi. Močvirske rastline porabljajo prekomerne količine hranil v vodi in tudi vežejo nase težke kovine.

Blažitev podnebnih sprememb
Vlaga z izhlapevanjem hladi ozračje, šota v barjanskih tleh pa skladišči velike količine ogljika. V času, ko prihaja do vse toplejšega ozračja in vse večjih izpustov toplogrednih plinov predstavljajo barjanska tla še posebej dragocen zaklad. V toplih dneh vlaga iz barjanskih tal izhlapeva in s tem hladi ozračje. Tako je v osrednjem delu Barja vedno za stopinjo do dve ali celo tri hladneje kot na obrobju.

V zadnjih dveh desetletjih se je odnos do mokrišč na svetovni ravni pričeli spreminjati – iz obrobne ekološke teme so postala osrednji del politik blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe. Mednarodna sporočila Ramsarske konvencije, Združenih narodov in Evropske unije vse bolj poudarjajo, da so mokrišča naš ključni naravni zavezniki pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami. Z ohranjanjem in obnovo mokrišč hkrati varujemo biotsko raznovrstnost, povečujemo odpornost družbe na ekstremne vremenske dogodke ter prispevamo k doseganju podnebnih ciljev.

Več na temo letošnjega svetovnega dneva mokrišč si lahko preberete v sporočilu za javnost Ministrstva za naravne vire in prostor.

V ponedeljek 2.2. 2026 bo svetovni dan mokrišč obeležen tudi na Odmevih na RTV ter v Studio ob 17h na radiu, vabljeni k ogledu oziroma poslušanju.

Direkcija Republike Slovenije za vode poziva lokalne skupnosti, lastnike in najemnike priobalnih zemljišč ob vodotokih v Sloveniji, zlasti v naseljih in ob kmetijskih zemljiščih, k skrbnemu in gospodarnemu ravnanju, ko obstaja možnost večjih padavin in naraščanja vodostajev.

Vsi lastniki priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda* so po določilih 100. člena Zakona o vodah dolžni sami zagotavljati odstranjevanje odvečne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja (odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov), odpadkov in drugih opuščenih in odvrženih predmetov ter snovi z vodnih in priobalnih zemljišč.

Pogoji, pod katerimi lahko čiščenje priobalnega (in vodnega) zemljišča izvede priobalni lastnik oz. drug uporabnik zemljišča, so naslednji:

• zagotavljati je treba selektivno odstranjevanje odmrle, poškodovane in odvečne zarasti iz brežin in priobalnega zemljišča, zlasti zarasti, ki sega v strugo potoka;
• golosekov ni dovoljeno izvajati; večjih in zdravih dreves, ki se nahajajo ob potoku, se ne sme posekati. Poleg tega je v priobalnem pasu vodotoka, ki predstavlja 5 metrov od zgornjega roba brežine potoka, treba ohranjati nepretrgano drevesno in grmovno zarast;
• propadlo in odstranjeno zarast ter odpadke je potrebno v celoti odstraniti z območja na naravi neškodljiv način; material je prepovedano odlagati v strugo, na brežino, v priobalni pas vodotoka;
• potrebno je redno odstranjevanje plavja iz vodnega in priobalnega zemljišča (odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov);
• potrebno je odstranjevanje odpadkov in morebitnih drugih opuščenih in odvrženih predmetov iz vodnega in priobalnega zemljišča (o morebitnem odlaganju tretjih oseb je treba obvestiti pristojno inšpekcijsko službo);
• na urejenih odsekih vodotokov v strnjenih naseljih je treba redno kositi brežine in priobalni pas vodotokov.

Pri načrtovanju vegetativnega vzdrževanja, to je predvsem odstranjevanju grmičevja in drevja, je treba tudi upoštevati, da je, v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu, prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih v obdobju med 1. marcem in 1. avgustom.

Pri odstranjevanju obrežne zarasti na območjih z naravovarstvenim statusom je potrebno upoštevati še naravovarstveno zakonodajo. Območja z naravovarstvenim statusom so razvidna iz Atlasa okolja in Atlasa voda. Za napotke glede upoštevanja tega naj se lastniki oziroma uporabniki priobalnih zemljišč obrnejo na pristojne območne enote Zavoda RS za varstvo narave.

Hkrati vas obveščamo, da je z namenom zmanjševanja erozijske in poplavne ogroženosti prebivalcev, objektov, premoženja in zemljišč, prepovedano odlaganje vejevja, lesne mase oziroma kakršnokoli deponiranje lesa na vodnem in priobalnem zemljišču.

Prav tako, je v skladu s ciljem varstva in urejanja voda in zmanjševanja posledic škodljivega delovanja voda prepovedano, na vodnem in priobalnem zemljišču, postavljanje kakršnihkoli ovir, vzdolžnih ali prečnih ograj, deponiranje bal sena in drugih pridelkov, gradbenega materiala in gradbenih odpadkov, tudi v smislu začasnih deponij.

*Vodotoki 2. reda so vsi vodotoki, ki v prilogi Zakona o vodah niso navedeni kot vodotoki 1. reda.

V Krajinskem parku Ljubljansko barje je potrebno pri vzdrževalnih delih na vodotokih 2. reda poleg zapisanega upoštevati tudi določbe Zakona o ohranjanju narave ter določbe Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje. Varstveni režim in pravila ravnanja v Krajinskem parku Ljubljansko barje so določeni v 10. do 18. členu Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje, za vzdrževalna dela na vodotokih pa je pomembna zlasti 13. točka 2. odstavka 10. člena uredbe, ki določa, da v krajinskem parku ni dovoljeno izvajati vzdrževalnih del na vodotokih, jarkih, stoječih vodah in linijskih vegetacijskih strukturah v obdobju med 15. marcem in 30. septembrom.

Ena manj poznanih prebivalk barjanskih mokrotnih travnikov je temna šaševka (Zeuneriana marmorata) – redka in svetovno ogrožena vrsta kobilice. Živi na vlažnih, občasno poplavljenih travnikih, bogatih s šaši in ločki. Temna šaševka je dolgo veljala za italijanski endemit, dokler je niso leta 2004 odkrili tudi na Ljubljanskem barju. Danes vemo, da pri nas živi večina celotne svetovne populacije, zaradi česar ima Ljubljansko barje ključno vlogo pri njenem dolgoročnem preživetju.

Kaj je pokazala raziskava v letu 2025?

Konec junija 2025 so raziskovalci izvedli obsežen popis temne šaševke na travnikih med Igom in Škofljico. Popis je potekal na začetku sezone pojavljanja odraslih osebkov, ko so pojoči samci najštevilčnejši in jih je zaradi značilnega oglašanja najlažje zaznati.

Rezultati so pokazali na ugodno stanje populacije, saj je po ocenah ta štela 2025 štela okoli 13.000 osebkov. To je najvišja ocenjena številčnost od začetka sistematičnega spremljanja vrste leta 2008 in jasen dokaz izrazitega pozitivnega trenda v zadnjih letih.

Hkrati je raziskava je pokazala tudi na širjenje območja pojavljanja vrste. Temna šaševka se je razširila proti območju Grmeza, kamor poplavne vode verjetno prenašajo jajčeca ali posamezne osebke. Povečana prostorska povezanost habitatov zmanjšuje tveganje za genetsko izolacijo in dolgoročno prispeva k stabilnosti populacije.

Čeprav je splošna slika zelo spodbudna, pa so raziskovalci v času popisa zaznali tudi negativne vplive zgodnje in intenzivne košnje. Travniki, pokošeni že zgodaj v sezoni ali večkrat letno, so imeli bistveno manj osebkov, saj košnja povzroča neposredno smrtnost in povečuje izpostavljenost kobilic plenilcem.

Ključna vloga Krajinskega parka Ljubljansko barje

Izboljšanje stanja temne šaševke na Ljubljanskem barju ni naključje, temveč rezultat dolgoročnega in premišljenega upravljanja prostora. Krajinski park Ljubljansko barje je v zadnjih letih z odkupom in varovanjem ključnih travniških površin bistveno izboljšal pogoje za obstoj vrste.

Ukrepi, kot so pozna košnja in ohranjanje nepokošenih pasov, bistveno izboljšujejo pogoje za obstoj vrste. Pomemben prispevek pa predstavljajo tudi omejevanje gnojenja, preprečevanje izsuševanja travnikov ter izboljševanje vodnega režima, ki je ključnega pomena za ohranjanje mokrotnih travnikov.

Vpeljani naravovarstveni ukrepi pa ne koristijo le temni šaševki, temveč tudi številnim drugim redkim in ogroženim vrstam, vezanih na mokrotne habitate. Ljubljansko barje tako ostaja zgled dobrih praks varstva narave, temna šaševka pa simbol uspešnega sobivanja človeka in narave na mokrotnih travnikih enega najpomembnejših mokrišč v Sloveniji.

Želite izvedeti več?

Za podrobnejši vpogled v razširjenost temne šaševke, uporabljeno metodologijo popisa ter primerjavo rezultatov z dosedanjimi raziskavami, smo v zavihku “Popisi in inventarizacije” objavili  Poročilo popisa temne šaševke na Ljubljanskem barju v sezoni 2025. Vabljeni k branju!

Krajinski park Ljubljansko barje je eno od mlajših zavarovanih območij pri nas, s katerim upravlja Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje. Ekipa Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje v sodelovanju z resornimi ministrstvi, ostalimi pristojnimi službami, barjanskimi občinami, kmetovalci in raziskovalci išče ustrezne ukrepe za naslavljanje vsakokratnih problematik, ki se pojavljajo v zavarovanem območju.

Kompleksnost upravljanja Krajinskega parka Ljubljansko barje je nagovorila tudi dijaka Šolskega centra Postojna, Aneja Novaka, ki je z omenjeno tematiko sodeloval na državni olimpijadi za trajnostni razvoj in varstvo okolja 2023/2024. Anej v svoji nalogi poda glavne dejavnike ogrožanja naravne in kulturne dediščine ter svoje predloge za izboljšanje upravljanja z zavarovanih območjem:

• pomen celostnega upravljanja, v smislu sodelovanja z vsemi ključnimi deležniki
• ukrepe za ohranjanje vodnega režima
• izboljšanje informiranosti in ozaveščenosti javnosti o pomenu ohranjanja Ljubljanskega barja.

Krajinski park Ljubljansko barje seže na območje sedmih občin, s katerimi javni zavod redno sodeluje. Glavna aktivnosti na Ljubljanskem barju je kmetovanje in kmetje so tisti, ki so oblikovali in oblikujejo ta prostor tudi danes. V javnem zavodu zato dajemo poseben pomen komunikaciji s kmetovalci ter resornimi službami, ki oblikujejo kmetijsko politiko in varstvo narave na Ljubljanskem barju. Oktobra smo za kmetovalce in lokalne skupnosti organizirali predstavitev vzdrževanja odvodnikov na Ljubljanskem barju, v pričetku naslednjega leta pa načrtujemo predstavitev varstvenih režimov in omejitev kmetovanja na Ljubljanskem barju.

V letošnjem letu tudi širimo mrežo piezometrov, s katerimi bomo še bolj kvalitetno merili nivo podzemne vode na območjih, kjer so še prisotni mokrotni habitati in ogrožene vrste, ki so vezane na mokrotne habitate. Ohranjanje naravne raznovrstnosti gre z roko v roki z ohranjanjem kulturne dediščine. V mokrih tleh na obrobju Barja se skrivajo ostanki prazgodovinskih kolišč. Za izboljšanje varovanja je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije v letošnjem letu naredil tri poskusne izkope, da je preveril stanje kulturne plasti, v prihodnjih letih pa bomo skupaj načrtovali še izboljšanje načinov varovanja.

O pomenu ohranjanja Ljubljanskega barja redno ozaveščamo tudi šole na Ljubljanskem barju. Nabor aktivnosti (delavnice, naravoslovni in kulturni dnevi) za šole smo prvič predstavili tudi v brošuri Ljubljansko barje, učilnica v naravi. Ozaveščevalne aktivnosti pripravljamo tudi za širšo javnost v obliki barjanskih družinskih dni, vodenj in dneva odprtih vrat Krajinskega parka Ljubljansko barje ter rednih objav na naši FB in spletni strani ter v časopisih barjanskih občin (Naš časopis, Barjanski list, Glasnik, Mostiščar).

V tem prazničnem času, ko drug drugemu namenjamo nalepše želje, smo v Krajinskem parku Ljubljansko barje pripravili posebno nagradno igro! Na različnih javnih mestih (knjižnice, muzeji, turistično informacijski centri…) te bo v prihodnjih dneh pričakalo omejeno število brezplačnih razglednic z motivi Ljubljanskega barja. Vabimo te, da izbereš svoj najljubši motiv in z njim razveseliš nekoga, ki mu želiš polepšati dan.

Morda prijatelja, družinskega člana ali koga, ki v teh dneh ne more obiskati narave – na primer stanovalca doma starejših občanov ali nekoga, ki praznični čas preživlja v bolnišnici.

Kako sodeluješ v nagradni igri?

1. Prevzemi razglednico na eni od javnih lokacij (spremljaj družbena omrežja, kjer bomo objavili, kje te čakajo).
2. Napiši prijazno sporočilo.
3. Fotografiraj svoje voščilo, zapisano na razglednici (pri tem zakrij podatke prejemnika).
4. Razglednico pošlji osebi, ki ji želiš polepšati praznične dni, fotografijo voščila pa kot zasebno sporočilo na naš Facebook ali Instagram profil, ali pa po elektronski pošti na info@ljubljanskobarje.si.

S poslano fotografijo sodeluješ v nagradnem žrebanju za lepe nagrade, ki bodo še dodatno polepšale tvoje praznične dni!

O lokacijah, kjer so na voljo razglednice, te bomo redno obveščali na družbenih omrežjih.

Podelili bomo 5 nagradnih paketov Doma na Ljubljanskem barju.

Nagradna igra traja od 5. do 24. decembra 2025. Nagradno žrebanje bo potekalo 30. decembra 2025.

Podrobnejša pravila nagradne igre so na voljo na povezavi.