V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.
“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.
Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.
V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.
Splošne informacije Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.
Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.
Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje načrtuje in pripravlja celovito obnovo vodnih objektov ribnikov v Dragi. Leta 2019 smo postali upravljavci vodnih zemljišč v Dragi, ki so v lasti Republike Slovenije. Leta 2021 je bil izveden celovit pregled obstoječih vodnih objektov in naprav, ki je pokazal, da so nasipi ribnikov v tako slabem stanju, da so zato potrebni nujne obnove. Prvi ukrepi so bili izvedeni že novembra 2022, in sicer sečnja zaraščenih nasipov, leto kasneje pa še interventna obnova nasipa Srednjega ribnika.
V prvi polovici leta 2025 smo pričeli z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja za celovito obnovo ribnikov. Projekt bo obsegal izvedbo obnove nasipov, varnostnih prelivov, izpustov, kot tudi izvedbo novih lovilnih jam za izlov rib ter usedalnikov mulja. Vzdolž obnovljenih nasipov se bo na vodni strani ustvarila plitvina, ki se bo zarastla z vodno vegetacijo in bo postala skrivališče številnim živalskim vrstam. Krone nasipov bodo zatravljene in redno košene, da se prepreči zaraščanje z lesno vegetacijo, kar lahko dolgoročno povzroči puščanje nasipov.
Izvedba projekta obnove vodnih objektov ribnikov v Dragi bo sicer del večjega projekta ŽivoLjuB in bo financirana s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republike Slovenije, deloma pa bo financirana s sredstvi projekta LIFE URCA PROEMYS. Zaključek opisanih obnovitvenih del se načrtuje v letu 2029. Z obnovo bodo zagotovljeni tehnični pogoji za ohranitev habitatnega tipa »Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo« ter ustvarjeni pogoji za ohranitev dvoživk, raka navadnega koščaka, želve močvirske sklednice in številnih drugih vodnih organizmov.
Za podporo in razumevanje v času obnove se vsem občanom že vnaprej zahvaljujemo.
V kolikor bi želeli bolj podrobne informacije nas vedno lahko pokličete 08 20 523 50 ali nam pišete na info@ljubljanskobarje.si.
Vizualizacijo obnove si lahko ogledate na YouTube kanalu Krajinskega parka Ljubljansko barje, na našem YouTube kanalu.
Za nami je spomladanska selitev dvoživk na mrestišča. Letos je na štirih kritičnih odsekih regionalne ceste med Vrhniko in Igom prvič potekala skozi novo zgrajene cestne podhode. Dvoživke namreč pri selitvah uporabljajo ustaljene poti, ki pogosto prečkajo prometne ceste, zato številne izgubijo življenje pod kolesi vozil. Črne točke na cestah je zato smiselno trajno opremiti z ukrepi za zmanjšanje smrtnosti dvoživk, med katerimi poleg podhodov pomembno vlogo igrajo tudi trajne usmerjevalne ograje, ki preprečujejo dostop do vozišča.
Čeprav je selitev najbolj množična spomladi, se dvoživke med svojimi bivališči selijo skozi vse leto. So ena najbolj ogroženih skupin živali na svetu, pri čemer največjo grožnjo predstavlja uničevanje njihovega življenjskega prostora. Zaradi posebnih življenjskih zahtev (v različnih obdobjih potrebujejo različna bivališča) so nanj še posebej občutljive. Bivališča postajajo čedalje bolj razdrobljena, selitvene poti med njimi pa otežene. Na območju Ljubljanskega barja se v zadnjih letih vedno bolj kažejo tudi posledice podnebnih sprememb. Jarki in kanali, ki predstavljajo osrednji razmnoževalni habitat dvoživk, vse pogosteje presahnejo še pred zaključkom njihovega razmnoževalnega kroga, kar dodatno prispeva k upadu njihovih populacij.
Pomemben dejavnik smrtnosti ostaja tudi promet. To težavo lahko naslovimo z izgradnjo trajnih ukrepov za varstvo dvoživk na cestah. Ti vključujejo podhode ter enako pomembne usmerjevalne ograje, ki živalim preprečujejo dostop do cestišča in jih vodijo proti podhodom. Ograja je ključni del ureditve, saj bi brez nje živali cesto še vedno prečkale po običajni poti. Zato mora biti dovolj visoka, da je ne morejo preskočiti, in oblikovana tako, da je ni mogoče preplezati. Pogosto so razlike med učinkovitimi in neučinkovitimi rešitvami na videz popolnoma zanemarljive in predstavljajo minimalen strošek glede na vrednost tovrstne investicije. Zato je bistveno, da pri načrtovanju sodelujejo različni strokovnjaki, ki upoštevajo tudi izkušnje iz tujine, kjer je tovrstna infrastruktura že desetletja obvezni del cestnih ureditev.
Oblika ograje preprečuje, da bi jo živali preplezale. Foto: Jasna Tarman
Pregled podhodov pri Podkraju. Foto: Jasna Tarman
Varovalna ograja preprečuje, da bi živali zašle na vozišče. Foto: Jasna Tarman
Kako umeščamo podhode za dvoživke?
Umeščanja takšnih ukrepov se nikoli ne lotevamo na pamet. Načrtovanje temelji na temeljitem terenskem delu, s katerim ugotavljamo številčnost, gostoto in vrstno sestavo dvoživk na določenem cestnem odseku. Pomembno je tudi, da vemo, iz katerih območij in kam se selijo. Podhodi morajo biti dovolj široki in visoki, da jih dvoživke med selitvijo dejansko uporabljajo. Pri umeščanju je treba upoštevati tudi značilnosti prisotnih vrst. Če podhode gradimo za večje in bolj mobilne vrste (npr. krastače, rjave žabe), lahko podhodi stojijo nekoliko bolj narazen. Kadar prevladujejo manjše in slabše mobilne vrste (npr. pupki), pa morajo biti podhodi postavljeni gosteje.
Pomembno je, da ukrepi ne predstavljajo dodatne prostorske prepreke in s tem ne ogrožajo populacij dvoživk. Umeščanje pa pogosto zahteva tudi številne kompromise – od zagotavljanja ustreznih zemljišč do prilagoditev naravnim razmeram, kot so kraški izviri, posedanje tal ali omejitve zaradi obstoječe pozidave.
Za ocenjevanje uspešnosti ukrepov uporabljamo kombinacijo različnih metod. Med njimi so nočni pregledi usmerjevalnih ograj in podhodov, ki omogočajo vpogled v številčnost živali na selitvi. Ob tem natančno pregledamo tudi cestišče, kjer beležimo povožene osebke in s tem preverjamo učinkovitost usmerjevalnih ograj. V nekatere podhode smo namestili tudi posebne pasti, s katerimi spremljamo njihovo uporabo.
Selitve spremljamo na treh cestnih odsekih (v Bistri, na Pakem in pri Podkraju), kjer je Direkcija RS za infrastrukturo ukrepe izvedla v okviru evropskega projekta LIFE AMPHICON.
Ali dvoživke uporabljajo podhode?
Prvi rezultati kažejo, da so ukrepi zelo uspešni. Čeprav ukrepi ne morejo popolnoma preprečiti smrtnosti dvoživk na cestah, jo bistveno zmanjšajo, kar pomembno prispeva k ohranjanju njihovih populacij. Podhode pa poleg dvoživk uporabljajo tudi številne druge živali – hrošči, kače, podlasice in ježi. V enem od podhodov v Bistri je bila zabeležena celo vidra.
Za dolgoročno učinkovitost ukrepov je ključno tudi ustrezno vzdrževanje posameznih elementov. Vhodi v podhode morajo biti redno košeni, usmerjevalne ograje pa očiščene plezajoče vegetacije. Ograje je treba redno pregledovati in odstranjevati vejevje ali rastlinje, ki bi živalim omogočilo, da jih preplezajo. Izkušnje iz tujine kažejo, da lahko tudi manjši premiki ograjnih elementov (npr. stik med betonskimi segmenti) postanejo “lestve” za dvoživke, kar močno zmanjša učinkovitost celotnega sistema.
Trasa pohoda:
Črna vas – Kozlerjeva gošča – Koščeva učna pot – del Poti ob reki Iški – Lipe – Vodovodni most – Ljubljanica Spomenik izgradnje Ižanske ceste – izhodišče pri šoli Barje.
Število udeležencev je omejeno na 140 zaradi organiziranega prevoza ob povratku, zato so
obvezne prijavena: 031 322251 ali e-mail Marjan.Strle107@gmail.com do 30.maja zvečer.
Štartnine ni, dobrodošli pa so prostovoljni prispevki.
V tednu naravnih parkov Slovenije vas vabimo na Dan odprtih vrat Krajinskega parka Ljubljansko barje (KPLB). V duhu 150 letnice odkritja kolišč na Igu, bo letošnji dan odprtih vrat KPLB potekal v centru Iga. Dopoldne bomo z ižanskimi osnovnošolci na številnih delavnicah raziskovali bogato naravno in kulturno dediščino Ljubljanskega barja. Popoldne pa za širšo javnost pripravljamo:
14.00 -18.00
informativna stojnica, na kateri bomo predstavili tudi naša prenovljena informacijska gradiva Doma na Ljubljanskem barju
predstavitev naravovarstvenih ukrepov ter opreme, ki jo uporabljamo pri izvajanju teh ukrepov
nabor delavnic na temo bogate naravne in kulturne dediščine kolišč (Ni vsaka žaba žaba, Lepotica ali zver, Dediščina, ki te zapelje… )
poligon kmečkih iger, preko katerih spoznamo izbrane živalske vrste.
15.30 in 16.30 Nagradna igra Bingo
17.30 Slavnostna sklepna prireditev z multivizijo vsestranskega umetnika Lade Jakša, ki nas bo preko fotografij motivov iz Ljubljanskega barja, izbranih citatov ter glasbene spremljave v živo, popeljal po Ljubljanskem barju. (Dvorana v Centru Ig)
18.00 Vodenje po Poti Morostig
Na prireditvi bomo prisotni zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje, ki bomo na voljo obiskovalcem, za morebitna vprašanja in pobude.
Pridružite se nam na odkrivanju skrivnosti koliščarjev na Ljubljanskem barju.
PROGRAM
Ljubljansko barje v sebi skriva več tisoč let staro zgodbo prvih poljedelcev, živinorejcev, lončarjev in kovinarjev – koliščarjev.
Barjanski družinski dan bo posvečen raziskovanju skritih zakladov koliščarjev in okolja, v katerega so se naselili.
Na sprehodu po Ljubljanskem barju bomo odkrivali kakšno je bilo življenje v prazgodovini, kako so gradili hiše, kakšna orodja in pripomočke so uporabljali, kakšna prevozna sredstva so poznali. Zbirno mesto: pred Morostigom, hišo narave in kolišč v centru Igu
Trajanje: 10.00 -13.00 Ciljna skupina: družine
Udeležba na dogodku je brezplačna.
Priporočamo: primerno obutev in oblačila, voda, po potrebi malica iz nahrbtnika.
22. marca – ob Svetovnem dnevu voda, je v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri pri Vrhniki, potekala že 13. prireditve Moja reka praznuje.
Ustvarjalci letošnje prireditve so obiskovalce popeljali na potovanje preko glasbe, čudovitih fotografij ter izbranih citatov naših največjih ustvarjalcev pisane besede (akustični umetnik Karl Vizek, instrumentalni kvartet Semprevivum ter eden naših najbolj uveljavljenih vsestranskih umetnikov Lado Jakša). Zbrane sta še posebej očarali multimedijski predstavitvi Lada Jakše na temo Ljubljanice in ledenikov v obliki projekcije lastnih fotografij ter fotografij Rada Krasnika in Marka Muleja, spremljanih z avtorsko glasbo na različnih instrumentih.
O pomenu in izzivih upravljanja z vodami, zavarovanimi območji ob njih ter pomenu ohranjanja le teh so spregovorili številni govorniki. Polno dvorano obiskovalcev je prvi pozdravil minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Poudaril je, da je treba vodo, ki smo jo nekdaj poleg vodooskrbe obravnavali predvsem kot energetski vir, pomemben dejavnik v industrijskih procesih in v funkciji omogočanja transporta, danes v prvi vrsti obravnavati tako, kot je bila predstavljena na sami prireditvi, se pravi kot kulturni fenomen. Z opozorilom, da Slovenija sicer glede voda ni neposredno in usodno odvisna od ledenikov, ki se zaradi podnebnih sprememb vse hitreje talijo, vendar nas to ne odvezuje od odgovornega ravnanja z vodami, ki potrebujejo svoj življenjski prostor, je kratek govor ministra z navezavo na kontekst letošnjega svetovnega dneva voda dopolnila direktorica Direktorata za vode dr. Lidija Globevnik. Sledil je nagovor direktorja Krajinskega parka Ljubljansko Barje Janeza Kastelica. Spomnil je, da se je prireditev skozi leta iz obrobnega lokalnega dogodka postala eden najbolj prepoznavnih obeleženj svetovnega dneva voda v Sloveniji in opozoril na to, da na Ljubljanskem barju voda determinira tako poselitev kot kmetijstvo. Tega se na žalost zavemo predvsem ob poplavah, k sreči pa obstaja realna možnost, da se bo znotraj skupne evropske kmetijske politike vzpostavil poseben okvir za kmetovanje na zaščitenih območjih narave. Pobudnik prireditve Bojan Čebela je obudil spomin na fenomen reke sedmih imen kot najdaljše reke ponikalnice na svetu in edinstvenim sotočjem dveh podzemnih rek, ki jim ni para v Evropi. Opozoril je tudi na izjemne arheološke najdbe predmetov, katere izvirajo iz bronaste in železne dobe in nakazujejo, da je reka Ljubljanica imela močan obredni pomen. Osrednji govornik direktor Zavoda za ribištvo Slovenije Matevž Podjed je izpostavil enkratnost prostora ob Ljubljanici od njenega izvira do izliva v svetovnem merilu tako z vidika izredno pestrega in v osnovi dobro ohranjenega naravnega okolja in številnih enkratnih naravnih vrednot kot tudi z vidika bogate kulturne dediščine, katere materialna osnova so od izvira do izliva voda, kamen in les. Največji izziv, ki je pred nami je v tem, da bodo lahko ljudje v porečju reke sedmih imen spet živeli prav od te osnove, za kar ni dovolj le njihovo znanje in podjetnost, temveč potrebujemo tudi ustrezne razvojen politike in spodbude.
Na pragu pomladi, svetovnega dne voda in meteorologije smo na Ljubljanskem barju priča poplavam. Kljub temu, da predstavljajo poplave reden dogodek na Ljubljanskem barju, nas te v zadnjih letih vedno bolj presenečajo. Ne pojavljajo se več samo pomladi in jeseni, kot smo bili dolga leta navajeni, pred leti smo doživeli poplave v mesecu avgustu. Tudi trajanje in obseg poplav preseneča.
V veliko pomoč pri vse manj predvidljivih dogodkih so nam javne službe kot je Agencija za okolje, ki izdaja napovedi in opozorila pred nevarnimi hidrološkimi razmerami. Operativna prognostične hidrološka služba neprestano spremlja vodne razmere. V primeru velike verjetnost nastanka izrednih hidroloških razmer izda in objavi opozorilo. S tem ima Agencija za okolje odgovorno vlogo pri zgodnjem povečanju pripravljenosti in zmanjšanju vpliva tovrstnih dogodkov na družbo.
V letošnjih poplavah je na Ljubljanskem barju v večini poplavljala reka Ljubljanica. Ta skrivnostna reka sedmerih imen prinaša na Barje tudi poplavne vode iz Notranjske. V soboto 22. marca v sodelovanju z Humanistično umetniškim društvom Karel Barjanski že 13 leto organiziramo dogodek, ki je posvečen tej reki. Pridružite se nam v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri na dogodku Moja reka praznuje.
Vabljeni na odkrivanje letošnjih znanilcev pomladi na Ljubljanskem barju. Sprehodili se bomo po delu Učne poti Bevke, ob kateri začenjajo cveteti močvirski tulipani. Po močnejšem deževju je velik del travnikov ob poti poplavljen in pogled nanje spominja na nekdanje veliko koliščarsko jezero. Tudi poplave so tipičen pomladi pojav na Ljubljanskem barju, ki privabljajo v svoje naročje številne vodne ptice. V marsikaterem kanalu lahko opazimo tudi mreste, ki pričajo o tem, da so se tudi dvoživke prebudile iz zimskega spanja.
Obvezna oprema: primerna obutev in oblačila, voda, po potrebi malica iz nahrbtnika.
Udeležba na dogodku je brezplačna.
Obvezne so predhodne prijave ( vodenja@ljubljanskobarje.si ) do petka do 15.00, 28. 3. 2025. Število mest je omejeno. V primeru dežja tematsko vodenje odpade.
Višje temperature in dež sta iz zimskega mirovanja na dan privabila prve dvoživke, ki so se množično napotile proti mrestiščem (mlakam in drugim vodnim bivališčem), kjer se parijo. V obdobju parjenja samec stisne samico v paritveni objem (t.i. ampleksus), samica pa nato začne odlagati jajca v obliki mresta, ki ga samec sproti zunanje oplodi. Že vsaka najmanjša motnja na mrestišču, kot je npr. fotografiranje, zanje predstavlja stres. Zato se lahko par med parjenjem prehitro loči, zaradi česar samica odloži neoplojena jajca. S pogostimi motnjami se število neoplojenih mrestov povečuje, kar zmanjšuje razmnoževalni uspeh dvoživk.
Pomembno je, da imajo dvoživke na voljo primerna mrestišča brez motenj in da je negativen vpliv človeške prisotnosti čim manjši. Zato smo na najranljivejših območjih ob vodnih površinah na parcelah v našem upravljanju postavili opozorilne table. Z njimi obiskovalce obveščamo, da zaradi zagotavljanja ugodnih razmer za ohranitev ogroženih vrst dvoživk dostop do mlak trenutno ni dovoljen. Prav zato so območja tudi pod poostrenim naravovarstvenim nadzorom.
