V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.
“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.
Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.
V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.
Splošne informacije Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.
Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.
V prejšnjem tednu smo na enem izmed zemljišč v upravljanju parka v okolici Grmeza naleteli na presenetljivo najdbo – 𝐧𝐨𝐫𝐯𝐞š𝐤𝐢 𝐩𝐞𝐭𝐨𝐩𝐫𝐬𝐭𝐧𝐢𝐤 (Potentilla norvegica).
Gre za redko vrsto (R), ki je v Sloveniji uvrščena na Rdeči seznam ogroženih rastlin. V zadnjih 100 letih ni znanih dokumentiranih najdb te rastline na Ljubljanskem barju.
Njegovo rastišče ogroža invazivna tujerodna rastlina orjaška zlata rozga, ki se hitro širi in izpodriva domače vrste. Da bi pomagali ohraniti to redko rastlinsko vrsto, smo na lokaciji izvedli ukrep obkošnje.
Tako smo zmanjšali razrast zlate rozge in norveškemu petoprstniku omogočili več svetlobe, prostora in možnosti za razmnoževanje.
V letu 2025 na Ljubljanskem barju praznujemo 150. obletnico odkritja kolišč, zato vas ob tej priložnosti vabimo na tematska kolesarjenja, kjer bomo skupaj odkrivali prazgodovino Ljubljanskega barja.
Dve skupini kolišč pri Igu na Ljubljanskem barju sta bili leta 2011 vpisani na UNESCO Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine v sklopu serijskega transnacionalnega vpisa “Prazgodovinska kolišča okoli Alp”. Na kolesarskem vodenju se bomo podali na območje zaščitenega območja kolišč in spoznali, kako se je lokalno odkritje vpisalo na zemljevid svetovne dediščine.
Skozi barjanski mozaik se bomo zapeljali do prazgodovine in na potovanju spoznavali kulturno dediščino lokalnega in svetovnega formata, ki nam bo pomagala razumeti posebnosti Ljubljanskega barja.
Odhod: 17h, zbor pred Morostigom v centru Iga, točna lokacija
Povratek: 19h, pred Morostig
Trajanje: 2h
Dolžina poti: 20km, Ig – Ljubljansko barje – Ig
Obvezne prijave: vodenja@ljubljanskobarje.si / 08 205 2350 (do srede, 25. 6. 2025 do 12h oz. do zapolnitve prostih mest).
Udeležba je brezplačna. Vodenje v slovenščini.
*Izlet primeren za starejše od 15. let. Trasa je dolga 20 km, kar predstavlja 2 h zmernega kolesarjenja s postanki. Primerno za kolesa s širšimi gumami, saj velik del poti poteka po makadamski podlagi. Priporočena uporaba čelade, obvezno spoštovanje cestno-prometnih predpisov.
Dogodek Barjanka ali Kolesarsko doživetje na Ljubljanskem barju
Barjanka je turistično športni dogodek, ki povezuje lokalno skupnost, občine, ponudnike in društva. Trasa Barjanke bo potekala po vseh občinah v krajinskem parku in bo dolga 77 km.
Barjanka je kolesarski dogodek, ki ima namen predstaviti lepote Ljubljanskega Barja in obuja spomine na začetek kolesarskih tekmovanj, ko so prve kolesarske dirke še potekale po makadamskih cestiščih.
Potek trase: Kongresni trg – Dolgi most – Vrhnika – Bistra – Borovnica – Podpeč – Brest – Ig – Škofljica – Ižanska cesta – BTC City
Program:
Že 21. barjanske žabarije bodo otrokom ponudile pester program, s katerim lahko bolje spoznajo naravo Ljubljanskega barja in stare otroške igre, kot so jih poznali v preteklosti. Bogat program pripravljajo Hiša zabave Pustotnik, gasilci PGD Barje, taborniki, društvo čebelarjev, Četrtna skupnost Rudnik in Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje.
Za vsakega sodelujočega je pripravljeno majhno darilce, sok in sladoled.
V dneh med 20. in 21. majem 2025 smo se partnerji projekta DiversE, ki poteka v okviru programa Interreg Območje Alp, srečali v Legnaru (Italija) na dvodnevnem srečanju in terenskem ogledu. Dogodek je gostila AVISP – Beneška agencija za inovacije v primarnem sektorju, udeleženci pa smo se posvetili pregledu napredka in utrjevanju skupnega dela na področju razvoja bioenergije, ki upošteva biotsko raznovrstnost.
Prvi dan je bil namenjen tematskim delavnicam. Partnerji smo predstavili napredek pri vključevanju deležnikov, oblikovanju kazalnikov ter predstavili okvirje za načrtovanje pilotnih aktivnosti, ki bodo izvedene v nadaljevanju projekta.
Drugi dan je bil osredotočen na področje komuniciranja in obisk eksperimentalne kmetije Vallevecchia v regiji Caorle (VE). Na terenu smo si ogledali večletne poskuse vključevanja trdnega digestata iz bioplina, pogosto v mešanici s cippato‑sekanci, za izboljšanje kakovosti tal in povečevanje organskega ogljika. Poleg tega se na isti lokaciji uporablja indeks QBS‑ar (Qualità Biologica del Suolo) za oceno biotske kakovosti talne favne, medtem ko tradicionalne metode, kot je Slake test, podpirajo oceno strukturne stabilnosti tal. Več si lahko preberete na strani projekta DiversE.
Poleg tega smo si ogledali tudi trajnostni sistem ogrevanja in hlajenja kmetije, ki temelji na uporabi lokalno pridelane lesne biomase – primer dobre prakse krožnega gospodarjenja v kmetijstvu.
Srečanje v Legnaru je prispevalo k boljšemu usklajevanju partnerjev in potrdilo skupno usmerjenost k razvoju okoljsko trajnostne bioenergije v alpski regiji.
Vabimo vas, da sledite projektu tudi na LinkedIn-u!
V tednu naravnih parkov Slovenije je v petek, 23. 5., potekal Dan odprtih vrat Krajinskega parka Ljubljansko barje. V duhu 150 letnice odkritja kolišč na Igu, je letošnji dogodek potekal v centru Iga, pred Hišo narave in kolišč Morostig.
Dopoldne smo z učenci Osnovne šole Ig na delavnicah raziskovali bogato naravno in kulturno dediščino Ljubljanskega barja. Popoldne so obiskovalce pričakale informativne stojnice s prenovljenimi gradivi, predstavitev opreme, ki jo uporabljamo pri delu, in raznovrstne delavnice na temo naravne in kulturne dediščine. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavo Velikanska najdba, se preizkusili na poligonu kmečkih iger, sodelovali v nagradni igri Bingo ter se udeležili vodenega ogleda po Poti Morostig.
Celodnevni dogodek smo sklenili s slavnostno sklepno prireditvijo, v kateri nas je vsestranski umetnik Lado Jakša preko multivizije Doma na Ljubljanskem barju, čudovitih fotografij, ilustracij ter glasbene spremljave v živo popeljal po Ljubljanskem barju od koliščarjev do danes. Ob sliki in glasbi smo tako potovali od velikih odkritij, nenehnih sprememb ter usodne prepletenosti do varuhov dediščine Ljubljanskega barja. Uvodni in zaključni del prireditve pa so s plesom ter pesmijo iskrivo obarvali učenci Podružnične šole Notranje Gorice.
Dogodek smo pripravili v sodelovanju z Občino Ig, ki nam je prijazno ponudila svoje prostore in nam pomagala pri organizaciji pestrega in zanimivega celodnevnega dogajanja. Zahvaljujemo se Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ig za prevoz, postavitev prireditvenega šotora ter logistično podporo, Aktivu kmečkih žena Ig za odlično domače pecivo in učencem Podružnične šole Notranje Gorice, ki so pod vodstvom Danile Grebenc Brezočnik zaključni dogodek obogatili s plesno-glasbenim nastopom.
Osrednje sporočilo letošnjega Dneva odprtih vrat je bilo: Skupaj smo doma na Ljubljanskem barju.
Na dan biotske raznovrstnosti, 22. maja, je Vlada RS sprejela Uredbo o načrtu upravljanja Krajinskega parka Ljubljansko barje za obdobje 2025–2034. Gre za ključen dokument, ki usmerja varovanje narave, obiskovanje in trajnostni razvoj tega edinstvenega območja v naslednjem desetletju.
Kaj prinaša?
Varstvo narave, spremljanje stanja in nadzor: Načrt vključuje ukrepe za ohranjanje vlažnih travnikov, nizkih in visokih barij, barjanskih gozdov in vodnih habitatov. Posebna pozornost je namenjena redkim vrstam, kot so barjanski okarček, močvirska sklednica, veliki škurh in številne druge. Predvidena je tudi obnova in odkup zemljišč ter odstranjevanje invazivnih vrst. Uvedeni bodo stalni monitoringi stanja vrst, habitatov in voda, okrepljen pa bo tudi naravovarstveni nadzor.
Obisk in ozaveščanje: Načrt predvideva usmerjanje obiskovalcev, vzpostavitev vodniške službe ter nove tematske poti in informacijske točke. Poudarek je na izobraževanju, ozaveščanju in kakovostni interpretaciji naravne in kulturne dediščine.
Trajnostni razvoj: Okrepljeno bo sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in podpora kmetom pri naravi prijazni rabi zemljišč. Posebna pozornost je namenjena razvoju kolektivne znamke.
Kulturna dediščina – prazgodovinska kolišča na Igu: Načrt upravljanja vključuje upravljanje spomeniškega območja prazgodovinskih kolišč na Igu, ki so del UNESCO svetovne dediščine. Uvedeni bodo ukrepi za ohranjanje in nadzor arheoloških ostalin v tleh, spremljanje vodnega režima in stanje tal, sodelovanje z mednarodnim odborom ICG, priprava izobraževalnih delavnic, regate prazgodovinskih deblakov in sodelovanje z lokalno skupnostjo pri interpretaciji te izjemne dediščine. Načrt vključuje tudi ukrepe za ohranjanje arheoloških ostalin, spremljanje vodnega režima in vključevanje lokalne skupnosti v interpretacijo dediščine.
Krepitev delovanja javnega zavoda: Načrt predvideva okrepitev ekipe, izboljšanje delovanja in vzpostavitev novega interpretacijskega centra z upravo parka.
NU KPLB je usklajen s Programom upravljanja območij Natura 2000 (PUN 2023–2028). Temelji na načelih sodelovalnega upravljanja, previdnostnega pristopa in povezovanju varstva narave s kulturno dediščino in lokalnim razvojem.
S sprejetim načrtom se začenja novo desetletje usklajenega upravljanja krajinskega parka in Unesco svetovne dediščine – z mislijo na naravo in ljudi.
Pot na Mah je v Goričici pod Krimom zaživela pred slabim letom dni. Na njej v teh dneh gostimo učence bližnjih šol. Našemu povabilu k udeležbi na vodenem sprehodu med pisanimi travniki, ostanki visokega barja, žvrgolečimi pticami in žabami, ki regljajo v mlaki, so se odzvale bližnje osnovne šole (med njimi OŠ Brezovica, Borovnica, Preserje, ter njihove podružnice Notranje Gorice, Jezero in Rakitna). Do konca šolskega leta nas bo obiskalo blizu 300 otrok.
Naravoslovni dnevi, na katerih učenci spoznavajo naravne znamenitosti Ljubljanskega barja in njegove skrite prebivalce, so nadgradnja našega dela preteklih let. Že vse od leta 2020 namreč na šolah na Ljubljanskem barju v okviru različnih predmetov s področja naravoslovja, vsako pomlad izvajamo delavnice o dvoživkah.
Izvedba delavnic in programov naravoslovnih dnevov je za učence brezplačna. Prav tako smo v letošnjem letu učencem zagotovili brezplačen avtobusni prevoz do tematske poti.
Obisk Poti na Mah je v teh pomladnih dneh prava dogodivščina, saj učenci doživijo pristen stik z dvoživkami v njihovem naravnem okolju. Poleg tega spoznajo tudi, kaj jih ogroža in kako jih varujemo ter kako poteka raziskovalno delo, s katerim pridobivamo nova znanja o tej zanimivi skupini živali. Pot je nastala v projektu LIFE AMPHICON, del projekta pa so tudi delavnice in naravoslovni dnevi.
Pot na Mah prijazno vabi tudi vse samostojne raziskovalce (izhodišče: Parkirišče pri gasilskem domu PGD Goričica – Prevalje pod Krimom, Goričica pod Krimom 29, Preserje).
V aprilski številki specializirane revije za trajnostni razvoj ESG – okolje, družba, upravljanje (št. 198) je bil objavljen članek z naslovom »Slovenija v kontekstu trajnostne bioenergije – izzivi in priložnosti v luči projekta DIVERSE«. Prispevek analizira trenutno stanje ter prihodnje možnosti razvoja trajnostne bioenergije v Sloveniji.
Članek temelji na rezultatih PESTLE analize, izvedene v okviru evropskega projekta DiversE (Interreg Območje Alp), ki celostno obravnava trajnostno rabo biomase v alpskem prostoru. Analiza osvetljuje ključne politične, ekonomske, družbene, tehnološke, okoljske in pravne dejavnike, ki vplivajo na nadaljnji razvoj sektorja bioenergije v Sloveniji. Poudarjene so predvsem priložnosti, povezane z regionalnim razvojem, vključevanjem lokalnih skupnosti in uporabo naprednih tehnologij, hkrati pa članek opozarja tudi na izzive, kot so razpršena zakonodaja, omejeno koriščenje razpoložljivih podatkov ter potreba po večji usklajenosti politik med sektorji.
