V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.
“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.
Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.
V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.
Splošne informacije Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.
Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.
V ponedeljek, 20. 6. 2022, so nas obiskali kolegi iz Krajinskega parka Goričko z deležniki. Skupaj smo se sprehodili po razstavi Zakladi Ljubljanskega barja ter ob nastajajoči poti Pot med jelšami. Obiskovalcem smo predstavili tudi naravovarstvene ukrepe, ki so bili izvedeni na območju Rakove Jelše v okviru projektov LJUBA in PoLJUBA.
Na podlagi 48. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B,46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18) Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, Podpeška cesta 380, 1357 Notranje Gorice, objavlja:
– Namero za sklenitev pogodbe o skrbništvu št. 356-015/2022-1.
Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje oddaja v brezplačno skrbništvo zemljišča v upravljanju javnega zavoda. S skrbnikom bo sklenjena skrbniška pogodba.
Zemljišča so namenjena uresničevanju varstvenih ciljev projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON” (LIFE18 NAT/SI/000711). Projekt sofinancirajo Evropska unija v okviru programa LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Občina Bistrica ob Sotli ter projektni partnerji.
Zainteresirane vabimo k oddaji prijave za skrbništvo. Prijava je možna na priloženem obrazcu. Rok za prijavo je 27. 6. 2022 do 14.00. Pogoji za prijavo in naloge skrbništva so navedeni v nameri.
Na podlagi 48. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B,46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18) Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, Podpeška cesta 380, 1357 Notranje Gorice, objavlja:
– Namero za sklenitev pogodbe o skrbništvu št. 356-014/2022-1.
Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje oddaja v brezplačno skrbništvo zemljišča v upravljanju javnega zavoda. S skrbnikom bo sklenjena skrbniška pogodba.
Zemljišča so namenjena uresničevanju varstvenih ciljev projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON” (LIFE18 NAT/SI/000711). Projekt sofinancirajo Evropska unija v okviru programa LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Občina Bistrica ob Sotli ter projektni partnerji.
Zainteresirane vabimo k oddaji prijave za skrbništvo. Prijava je možna na priloženem obrazcu. Rok za prijavo je 24. 6. 2022 do 14.00. Pogoji za prijavo in naloge skrbništva so navedeni v nameri.
15. junija smo nekateri od predstavnikov Skupnosti naravnih parkov Slovenije (Triglavski narodni park, Krajinski park Kolpa, Krajinski park Rožnik Tivoli in Šišenski hrib ter Krajinski park Ljubljansko barje) na kolesarskem festivalu Kolesari, spremembo ustvari predstavili možnosti kolesarjenje v naravi. Kolesarjenje je namreč eden od bolj primernih načinov obiska naravnih parkov. Preden se odpravite na kolesarjenje v naravo, priporočamo, da se pozanimate, katere poti so primerne za kolo. Številne od tematskih poti v naravnih parkih so primerne tudi za obisk s kolesom. Če niste prepričani o tem, ali je katera od poti primerna za vas, se lahko obrnete na nas. Lahko se nam tudi pridružite na katerem od naših vodenj, prireditev. Tudi v KP Ljubljansko barje ponujamo kolesarska vodenja.
Vse ljubitelje kolesarjenja vabimo 15. 6. 2022 na Kongresni trg, kjer v sklopu dogodka Velo-city 2022 sodelujemo na kolesarskem festivalu Kolesari – spremembo ustvari. Kolesarjenje v naravi bomo predstavili skupaj s sodelavci skupnosti zavarovanih območij narave – Triglavski narodni park, Krajinski park Kolpa in Krajinski park Ljubljansko barje. Pridružili se nam bodo tudi sodelavci Mestne občine Ljubljana in predstavili ureditve mestnih gozdov v Ljubljani sklopu projekta URBforDAN. Na Kongresnem trgu bomo med 10. in 18. uro.
Vabljeni tudi na največjo kolesarsko parado, ki se bo začela ob 19. uri pred Gospodarskim razstaviščem, sicer osrednjim prostorom konference Velo-city. Kolesarji se bodo nato podali na 11 kilometrov dolgo pot, ki jih bo pripeljala na cilj na Kongresnem trgu, prizorišču kolesarskega festivala.
Za parado potrebujete svoje kolo in dobro voljo. Kolesarjem se lahko priključite kjerkoli na trasi, prekolesarite lahko celotno pot ali le en del.
Vabimo vas tudi na vodene kolesarske izlete po Krajinskem parku Ljubljansko barje, na katerih bomo odkrivali posebnosti te skrivnostne pokrajine. Več o tem preberite tu.
V preteklem mesecu smo v Krajinskem parku Ljubljansko barje s strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za biologijo in Prirodoslovnega muzeja Slovenije z GPS oddajnikoma opremili dva velika škurha (Numenius arquata).
Veliki škurh je ptica selivka, ki pri nas gnezdi le na dveh območjih. Eno od njih je Ljubljansko barje. Gnezdo si nastelje na tleh, mladiči pa že kmalu po izvalitvi samostojno raziskujejo okolico. Za preživetje škurh potrebuje mokrotna travišča, saj pri iskanju hrane svoj dolg zakrivljen kljun zabada v mehka namočena tla.
Na Ljubljanskem barju njihova populacija nezadržno upada. Pred drugo svetovno vojno je tu gnezdilo tudi do 20 parov letno, število pa se je v 50 letih prepolovilo. Pred 5 leti so raziskovalci zabeležili zgolj tri gnezdeče pare, letos pa le še enega. Upad populacije velikega škurha je povsod po Evropi najverjetneje povezan z izginjanjem primernega življenjskega prostora, manjkajo pa nam številni podatki, s katerimi bi lahko ciljno načrtovali ukrepe za varstvo vrste.
Z oddajniki, ki nam sporočajo lokacije živali, smo opremili dva samca. Eden je bil pri gnezdenju uspešen, medtem ko je drugi po postanku na Barju odletel na izliv reke Soče.
Podatki, ki jih zajemajo oddajniki, nam bodo omogočili vpogled v številne vidike življenja škurhov, npr. kje se zadržujejo, kako velik prostor uporabljajo, kam se selijo in ali se po selitvi vračajo na isto območje. S pomočjo odgovorov na ta vprašanja bomo lahko oblikovali in izvedli ukrepe, s katerimi bomo poskušali preprečiti izumrtje velikega škurha pri nas. V preteklih tednih smo že obiskali kmete, ki kosijo travnike na območju gnezdenja letošnjega para, in se z njimi dogovorili o pozni košnji.
Veliki škurh je ena najbolj karizmatičnih vrst ptic na Ljubljanskem barju. Foto: Matej Vranič
Pričakujemo, da bosta oddajnika podatke oddajala dve leti. Baterije se dodatno polnijo s sončno energijo. Foto: Davorin Tome
Eden od označenih samcev na Barju ni gnezdil. V eni noči je preletel 80 km dolgo pot do izliva reke Soče.
Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje razpisuje prosto delovno mesto naravovarstveni nadzornik II.
Prijave so mogoče do ponedeljka, 13. 6. 2022.
Na podlagi drugega in četrtega odstavka 8. člena Sklepa o ustanovitvi Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 55/09) minister mag. Andrej Vizjak z Ministrstva za okolje in prostor objavlja PONOVNI JAVNI POZIV za sodelovanje zainteresiranih nevladnih organizacij pri upravljanju Krajinskega parka Ljubljansko barje v obdobju 2022–2026.
Poziv je dostopen v .pdf obliki na naslednji povezavi: KPLB_PONOVNI poziv.
Vabljeni na kolesarsko doživetje na Ljubljanskem barju! Z vami bomo kolesarili tudi predstavniki parka, na prvi okrepčevalni postaji v Bistri pa bo udeležence pozdravil naš Varuh zakladov.
Štart: ob 8.00 na Kongresnem trgu v Ljubljani Dolžina: 72 km Cilj: Kongresni trg v Ljubljani
Dvig štartnih številk:
9. 6. – 10. 6.: med 18.30 in 21.00 v Hervisu, Šmartinska cesta 152G
11. 6.: med 6.30 in 8.00 na Kongresnem trgu
POSEBNI OPOZORILI: Zaradi rekreativnega kolesarskega maratona Barjanka bodo v soboto, 11. junija, med 8.00 in 12.30 zaprte ceste na relaciji Ljubljana – Brezovica – Vnanje Gorice – Bevke – Vrhnika – Borovnica – Podpeč – Črna vas – Ig – Ljubljana (glej karto zapor spodaj).
Ker bo dogodek potekal po območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, udeležence vljudno naprošamo, da vse morebitne odpadke energijskih dodatkov spravijo v žepe kolesarskih dresov ali pa za to namenjene smetnjake na okrepčevalnih postajah in na cilju. Ohranimo Ljubljansko barje čisto.
Udeleženca, ki ga prehiti vozilo Konec mobilne zapore, postane običajen udeleženec v prometu in mora voziti po cestno prometnih predpisih in upoštevati ostale udeležence v prometu.