10 let od vpisa “Prazgodovinskih kolišč okoli Alp” na UNESCO seznam svetovne dediščine

V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.

“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.

Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.

V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.

Splošne informacije
Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.

 

Slovenija

[Fotografija: koliščarski ostanki na Špici, Ljubljana © City Museum of Ljubljana, MGML, G.Babič]

Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.

Avstrija

[Fotografija: Raziskovalni potop na kolišču v jezeru Keutschacher, Koroška © Kuratorium Pfahlbauten]
Pet od 111 območij iz enote svetovne dediščine “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” se nahaja v Avstriji. Štiri območja so v Zgornji Avstrij, v jezerih Attersee in Mondsee, eno območje pa v jezeru Keutschacher na Koroškem. Težko je oceniti celotno število vseh jezerskih kolišč v Avstriji, saj nekatera morda še nikoli niso bila odkrita, medtem ko so druga že za vedno izginila. Trenutno je poznanih 27 znanstveno raziskanih najdbišč, večina jih pripada kulturi okoli jezera Mondsee iz 4. tisočletja pr. Kr.  Najmlajša najdišča spadajo v obdobje 500 pr. Kr. Največja gostota naselbin je na zahodni obali jezera Attersee. Zanimivo je, da kolišča na jezeru Keutschacher niso bila zgrajena na obali, ampak v nizki vodi sredi jezera. Njihove ostanke je odkril Ferdinand Hochstetter, prvi upravitelj Naravoslovnega muzeja na Dunaju, leta 1864. Temu gre zahvala, da je muzej v svoje zbirke in razstave lahko vključil nekaj redkih in pomembnih koliščarskih najdb. Avstrijska območja, ki so del transnacionalnih enote UNESCO kolišč upravlja Zavod za ohranjanje kolišč, ki ga je ustanovila Republika Avstrija in federativni deželi Zgornja Avstrija in Koroška.

Francija

[Fotografija : Jezero Chalain (Jura). Dokumentiranje neolitskih vlečnih sani © Centre de recherche archéologique de la vallée de l’Ain / P. Pétrequin]
Enajst kolišč vpisanih na seznam svetovne dediščine se nahaja v francski Juri, Savoji in Visoki Savoji, v jezerih Chalain, Clairvaux, Aiguebelette, Bourget, Léman in Annecy. Najstarejše vasi so iz obdobja srednjega neolitika, pred 6000 leti, najmlajša kolišča pa so bila opuščena na prehodu iz bronaste v železno dobo, pred 2700 leti, ko so se v obdobju hladnejše klime in povečanih padavin dvignili nivoji jezerskih gladin in je preplavilo koliščarske naselbine. Pod predsedstvom prefekta regije Auvergne-Rhône-Alpes, država, lokalni upravljalci, različne inštitucije in društva skupaj zagotavljajo zaščito kolišč in ohranjanje njihove izjemne univerzalne vrednosti. Vpis v UNESCO je tudi način kako kolišča in arheološke raziskave približati čim večjemu številu ljudi. Številne začasne razstave, na primer v Nacionalnem Muzeju Arheologije v Saint-Germain-en-Laye, in v muzejih v Lons-le-Saunier (Jura), in v Annecy (Visoka Savoja), predstavljajo izsledke dosedanjih arheoloških raziskav. Prva monografija posvečena koliščem iz Savoje in Visoke Savoje izide konec junija 2021, v izdaji Direction Régionale des Affaires Culturelles d’Auvergne-Rhône-Alpes.

Nemčija

[Fotografija: divja jabolka, starost pribl. 5700 let, Alleshausen-Grundwiesen (Biberach) © Landesamt für Denkmalpflege im RP Stuttgart, U. Maier]
18 vpisanih območij se nahaja v Nemčiji, med zahodno obalo Bodenskega jezera v deželi Baden-Württemberg in obalo jezera Starnberger na Bavarskem. Ta kolišča predstavljajo pomemben del serijskega in transnacionalnega vpisa svetovne dediščine “Prazgodovinska kolišča okoli Alp”. Vzdolž obale Bodenskega jezera se nahaja devet vpisanih območij, šest pa se jih nahaja ob manjših jezerih in v mokriščih Zgornje Švabske. Tri območja na Bavarskem se nahajajo severovzhodno od Landsberg am Lech in na otoku Roseninsel na jezeru Starnberger. Nemški State Monuments Office v Stuttgartu organizira razstavo “Piles, Walls and Cacti” s poudarkom na arheologiji mokrih tal in svetovni dediščini, ki bo na ogled v Garden Fair v mestu Überlingen do 17. oktobra 2021. Druga razstava je v mestu Bad Buchau, v muzeju Federsee Museum z naslovom “Knotted und Sewn Up: Grasses, Bast and Bark – Jacks-of-All-Trades of the Stone Age” in predstavlja nova odkritja na področju arheologije tkanin. Na ogled bo do 24. oktobra 2021. Na Dan svetovne dediščine, 3. julija, bo na sprehajalni poti na otoku Roseninsel organiziran pester in zanimiv program, kjer bodo sodelovali podvodni arheologi, ki bodo predstavljali svojo opremo in kako se raziskuje pod vodo. 23. julija se bo v mestu Pestnecker ponovno odprla kamenodobna vas, s prenovljeno razstavo v paviljonu za obiskovalce, novimi informacijami ter zabavnimi aktivnostmi za vse starosti v zunanjem delu. Poleg tega je obiska vreden tudi kulinarični blog www.palafitfood.com, z novimi tedenskimi vpogledi v lonce in posode kamenodobnih in bronastodobnih kuharjev. Za več navdiha in recepte, pa tudi za informacije o mesečnem kuharskem izzivu, si oglejte Instagram profil @palafitfood.

Italija

[Fotografija: Parco Archeo Natura Fiavé © Soprintendenza per i beni culturali – Trento]
19 UNESCO območij svetovne dediščine kolišč se nahaja v petih italijanskih regijah: deset v Lombardiji, štiri v Benečiji, dve v Piemontu, eno v Furlaniji-Julijski krajini in dve na Južnem Tirolskem. Koliščarski fenomen se razteza med predalpskimi jezeri na severu do padske nižine na jugu. Večina koliščarskih naselbin se nahaja v bližini Gardskega jezera in jezera Varese. Do sedaj najstarejši znani ostanki segajo v zgodnji neolitik, približno 5000 pr. Kr. Med zgodnjo in srednjo bronasto dobo je bilo koliščarsko naseljevanje v porastu. Proti koncu 2. tisočletja pr. Kr koliščarske naselbine v tem delu izginejo. Arheološka izkopavanja so razkrila številne predmete iz brona, rogovja, živalskih kosti, kamna in veliko lončevine. Zaradi izjemnih pogojev, so se ohranile tudi organske najdbe kot je les in tkanine. Visok nivo tehnološkega razvoja koliščarjev v bronasti dobi je postavil temelje za nadaljni kultrni razvoj celotnega območja. Med praznovanjem 10. obletnice vpisa v letu 2021 se bodo odvili številni dogodki: razstave v Benetkah, Brescii, Torinu, ter v mestih Varese, Gavardo, Manerba in Desenzano, koncerti v Polpenazze del Garda, znanstveni sejem v mestu Varese, izobraževalni in izkustveni projekti, eksperimentalna arheologija in otvoritev Archeo-Park Palafitte v mestu Fiavè.

Švica

[Fotografija: pozno bronastodobno najdišče Bevaix, jezero Neuchâtel © Laténium, F. Langenegger]
56 UNESCO koliščarskih območij se nahaja v Švici. Najdemo jih okoli dveh velikih jezer, Ženevskega in Bodenskega, kot tudi na mokriščih, barjih in na obalah manjših jezer vzhodne in severo-zahodne Švice, ter na osrednji švicarski planoti. Tu se je tudi začela “koliščarska mrzlica”, ki se je nato razširila na celotno alpsko regijo. Najdišča kot so Cortaillod, Auvernier, Lüscherz in Arbon, so postala znana onkraj švicarskih meja in celo botrovala poimenovanju celotnih obdobij prazgodovinskih materialnih kultur. “Swiss Coordination Group UNESCO Palafittes” je odgovoren za upravljanje z vsemi švicarskimi območji. Sestavljen je iz predstavnikov 15 švicarskih kantonov z vpisanimi kolišči, predstavnika State Department for Culture in predstavnika Swiss Archaeological Society. Skupaj z ostalimi deležniki, muzeji, zbirkami, švicarsko agencijo “World Heritage Experience Switzerland ” in švicarsko komisijo za UNESCO, bodo švicarski kantoni ob 10. obletnici vpisa na UNESCO seznam organizirali številne zanimive dogodke. Eden večjih, bo 8. mednarodna regata deblakov na jezeru Greifensee, v kantonu Zurich,11.-12. septembra 2021. Za več informacij obiščite koledar prireditev na spletni strain www.palafittes.org .

 

Voščilo

Novi prispevki v časopisu Zelena dežela

V zadnji številki Zelene dežele lahko ponovno preberete nekaj zanimivih prispevkov, ki smo jih pripravili partnerji v projektu LIFE Naturaviva. Prispevki so dostopni na spodnji povezavi.

Zelena dezela_Biodiverziteta

 

Fotografska razstava v parku Rakova jelša

Park Rakova jelša pri izvozu ljubljanske obvoznice Ljubljana-Center je bogatejši za fotografsko razstavo na panojih, s katero predstavljamo Krajinski park Ljubljansko barje, ki se v večjem delu razprostira tudi na območju Mestne občine Ljubljana.

Vabimo vas, da se sprehodite po parku in spoznate Barje prek čudovitih fotografij, ki so predstavljene na razstavi.

Jedi s koliščarskega menija

Pisnih virov iz časa, v katerem so živeli koliščarji na Ljubljanskem barju, žal nimamo. Lahko pa na podlagi arheoloških ostankov s kolišč ter podatkih o takratni flori in favni predvidevamo, s čim so se prehranjevali.

Ob letošnji 10. obletnici vpisa prazgodovinskih kolišč okoli Alp na UNESCO Seznam svetovne dediščine je bila izbrana tudi tema, s katero predstavljamo dediščino kolišč okoli Alp najširšemu krogu ljudi – kulinarika in les v obdobju kolišč.

Zato smo v sodelovanju z gostincema Matejo Bajc iz Gostilne in hotela Bistra in Juretom Frasom iz Gostilnice Jezero ter arheologom dr. Antonom Veluščkom z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU zasnovali dva koliščarska menija. Na degustacijo jedi z menija smo povabili novinarje Društva turističnih novinarjev Slovenije ter župana Občine Ig Janez Cimperman, ki je zbranim predstavil tudi nastajajoči Interpretacijski center o biotski raznovrstnosti in dediščini kolišč Ljubljanskega barja ter povezovalno pot s koliščarsko vasjo na Igu.

Jedi z obeh pripravljenih menijev boste lahko obiskovalci Ljubljanskega barja poskusili spomladi 2022.

Publikacija Podnebne spremembe in svetovna dediščina v Sloveniji

Ob posvetu Podnebne spremembe in svetovna dediščina v Sloveniji, ki je potekal 20. oktobra 2021 v Idriji, sta Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Center za upravljanje z dediščino živega srebra iz Idrije izdala publikacijo z enakim naslovom. V njej je objavljen tudi prispevek Prazgodovinska kolišča okoli Alp: severna in južna skupina kolišč na Igu, ki ga je pripravila konservatorka Ana Brancelj iz Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje. Vabljeni k branju!

Podnebne spremembe_spletna izdaja

 

Predavanje Uredimo pticam prijazen vrt

Ptice si jeseni in pozimi postrežejo s plodovi različnih grmovnic, mi pa bomo že ob koncu leta razmišljali o tem, kako urediti pticam prijazen vrt, na katerem bodo dobro preskrbljene tudi v hladnejšem delu leta. Na predavanju boste spoznali tudi nekatere vrste ptic, ki svojo hrano nabirajo in skrivajo za kasnejši čas ali zimo.

KDAJ: sreda, 13. oktober 2021, ob 18.30 (do 20.00)
KJE: Knjižnica Bežigrad, Einspielerjeva ulica 1, Ljubljana

Foto: Evas-naturfotografie, Wikimedia Commons

Vidra, skrivnostna prebivalka voda na Ljubljanskem barju

Gibčno zver, ki živi tudi pod muzejskimi prostori Tehniškega muzeja Slovenije, le redko vidimo. A kako potem vemo, da je prisotna? To vam bomo razkrili na krajšem sprehodu v okolici informativnih tabel o vidri, pokukali pa boste lahko tudi skozi lupo in odkrivali, kaj vse imajo vidre na svojem jedilniku. Dogodek bomo izvedli v okviru Evropske noči raziskovalcev – Noč ima svojo moč 2021, ki v letošnjem letu poteka v znamenju vode. Pridružite se nam v petek, 24. 9. 2021, ob 18. uri v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri.

Prijave so obvezne na irena.medle@tms.si ali 01 750 66 70.

Dogodek bomo izvedli v okviru projekta LIFE NATURAVIVA (LIFE16 GIE/SI/000711).

Foto: Davorin Tome

Dvoživke Ljubljanskega barja od blizu

V okviru Evropske noči raziskovalcev – Noč ima svojo moč 2021, ki v letošnjem letu poteka v znamenju vode, vas vabimo na izkustveno delavnico, na kateri boste lahko izvedeli, kdo vse se skriva v barjanskih mlakah in jarkih, ter si ogledali nekatere dvoživke prav od blizu. Pridružite se nam v petek, 24. 9. 2021, ob 17. uri na bližnjem srečanju z dvoživkami v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri!

Prijave so obvezne na irena.medle@tms.si ali 01 750 66 70.

Dogodek bomo izvedli v okviru projekta LIFE AMPHICON – Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov (LIFE18 NAT/SI/000711).

Foto: Davorin Tome

 

Postopki dovoljevanja posegov v okolje od sedaj naprej na MOP

Ministrstvo za okolje in prostor je na svoji spletni strani 1. 9. 2021 objavilo novico, da se z namenom zagotavljanja večje strokovnosti in učinkovitosti poslovanja z istim dnem vsebine in upravni postopki, predhodni postopek v zvezi s presojo vplivov na okolje, postopek presoje vplivov na okolje, okoljevarstvena dovoljenja (OVD), naravovarstvena soglasja, z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) prenašajo na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP).

Tako se bodo istovrstni postopki dovoljevanja posegov v okolje in prostor združili na enem mestu. Vlada Republike Slovenije je namreč izdala Uredbo o spremembi Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, številka 101/21), na podlagi katere se s 1. 9. 2021 pristojnost za izvajanje upravnih nalog s področja varstva okolja ter strokovnih in upravnih nalog s področja ohranjanja narave, razen upravnih in strokovnih nalog v zvezi z odgovornostjo za preprečevanje oziroma sanacijo okoljske škode, v skladu s predpisi o varstvu okolja, z ARSO prenaša na MOP.

Vse vloge, s katerimi se bodo začeli upravni postopki s področja varstva okolja ter ohranjanja narave, je potrebno od 1. 9. 2021 naslavljati na MOP, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, oziroma na elektronski naslov: gp.mop@gov.si.  

Upravni postopki, ki so se začeli do 31. 8. 2021, se bodo končali na ARSO, zato dopolnitve vlog in druga pisanja v zvezi s temi upravnimi postopki naslavljajte na Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, oziroma na elektronski naslov: gp.arso@gov.si.

Celotna novica je dostopna na spletni strani MOP.