10 let od vpisa “Prazgodovinskih kolišč okoli Alp” na UNESCO seznam svetovne dediščine

V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.

“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.

Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.

V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.

Splošne informacije
Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.

 

Slovenija

[Fotografija: koliščarski ostanki na Špici, Ljubljana © City Museum of Ljubljana, MGML, G.Babič]

Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.

Avstrija

[Fotografija: Raziskovalni potop na kolišču v jezeru Keutschacher, Koroška © Kuratorium Pfahlbauten]
Pet od 111 območij iz enote svetovne dediščine “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” se nahaja v Avstriji. Štiri območja so v Zgornji Avstrij, v jezerih Attersee in Mondsee, eno območje pa v jezeru Keutschacher na Koroškem. Težko je oceniti celotno število vseh jezerskih kolišč v Avstriji, saj nekatera morda še nikoli niso bila odkrita, medtem ko so druga že za vedno izginila. Trenutno je poznanih 27 znanstveno raziskanih najdbišč, večina jih pripada kulturi okoli jezera Mondsee iz 4. tisočletja pr. Kr.  Najmlajša najdišča spadajo v obdobje 500 pr. Kr. Največja gostota naselbin je na zahodni obali jezera Attersee. Zanimivo je, da kolišča na jezeru Keutschacher niso bila zgrajena na obali, ampak v nizki vodi sredi jezera. Njihove ostanke je odkril Ferdinand Hochstetter, prvi upravitelj Naravoslovnega muzeja na Dunaju, leta 1864. Temu gre zahvala, da je muzej v svoje zbirke in razstave lahko vključil nekaj redkih in pomembnih koliščarskih najdb. Avstrijska območja, ki so del transnacionalnih enote UNESCO kolišč upravlja Zavod za ohranjanje kolišč, ki ga je ustanovila Republika Avstrija in federativni deželi Zgornja Avstrija in Koroška.

Francija

[Fotografija : Jezero Chalain (Jura). Dokumentiranje neolitskih vlečnih sani © Centre de recherche archéologique de la vallée de l’Ain / P. Pétrequin]
Enajst kolišč vpisanih na seznam svetovne dediščine se nahaja v francski Juri, Savoji in Visoki Savoji, v jezerih Chalain, Clairvaux, Aiguebelette, Bourget, Léman in Annecy. Najstarejše vasi so iz obdobja srednjega neolitika, pred 6000 leti, najmlajša kolišča pa so bila opuščena na prehodu iz bronaste v železno dobo, pred 2700 leti, ko so se v obdobju hladnejše klime in povečanih padavin dvignili nivoji jezerskih gladin in je preplavilo koliščarske naselbine. Pod predsedstvom prefekta regije Auvergne-Rhône-Alpes, država, lokalni upravljalci, različne inštitucije in društva skupaj zagotavljajo zaščito kolišč in ohranjanje njihove izjemne univerzalne vrednosti. Vpis v UNESCO je tudi način kako kolišča in arheološke raziskave približati čim večjemu številu ljudi. Številne začasne razstave, na primer v Nacionalnem Muzeju Arheologije v Saint-Germain-en-Laye, in v muzejih v Lons-le-Saunier (Jura), in v Annecy (Visoka Savoja), predstavljajo izsledke dosedanjih arheoloških raziskav. Prva monografija posvečena koliščem iz Savoje in Visoke Savoje izide konec junija 2021, v izdaji Direction Régionale des Affaires Culturelles d’Auvergne-Rhône-Alpes.

Nemčija

[Fotografija: divja jabolka, starost pribl. 5700 let, Alleshausen-Grundwiesen (Biberach) © Landesamt für Denkmalpflege im RP Stuttgart, U. Maier]
18 vpisanih območij se nahaja v Nemčiji, med zahodno obalo Bodenskega jezera v deželi Baden-Württemberg in obalo jezera Starnberger na Bavarskem. Ta kolišča predstavljajo pomemben del serijskega in transnacionalnega vpisa svetovne dediščine “Prazgodovinska kolišča okoli Alp”. Vzdolž obale Bodenskega jezera se nahaja devet vpisanih območij, šest pa se jih nahaja ob manjših jezerih in v mokriščih Zgornje Švabske. Tri območja na Bavarskem se nahajajo severovzhodno od Landsberg am Lech in na otoku Roseninsel na jezeru Starnberger. Nemški State Monuments Office v Stuttgartu organizira razstavo “Piles, Walls and Cacti” s poudarkom na arheologiji mokrih tal in svetovni dediščini, ki bo na ogled v Garden Fair v mestu Überlingen do 17. oktobra 2021. Druga razstava je v mestu Bad Buchau, v muzeju Federsee Museum z naslovom “Knotted und Sewn Up: Grasses, Bast and Bark – Jacks-of-All-Trades of the Stone Age” in predstavlja nova odkritja na področju arheologije tkanin. Na ogled bo do 24. oktobra 2021. Na Dan svetovne dediščine, 3. julija, bo na sprehajalni poti na otoku Roseninsel organiziran pester in zanimiv program, kjer bodo sodelovali podvodni arheologi, ki bodo predstavljali svojo opremo in kako se raziskuje pod vodo. 23. julija se bo v mestu Pestnecker ponovno odprla kamenodobna vas, s prenovljeno razstavo v paviljonu za obiskovalce, novimi informacijami ter zabavnimi aktivnostmi za vse starosti v zunanjem delu. Poleg tega je obiska vreden tudi kulinarični blog www.palafitfood.com, z novimi tedenskimi vpogledi v lonce in posode kamenodobnih in bronastodobnih kuharjev. Za več navdiha in recepte, pa tudi za informacije o mesečnem kuharskem izzivu, si oglejte Instagram profil @palafitfood.

Italija

[Fotografija: Parco Archeo Natura Fiavé © Soprintendenza per i beni culturali – Trento]
19 UNESCO območij svetovne dediščine kolišč se nahaja v petih italijanskih regijah: deset v Lombardiji, štiri v Benečiji, dve v Piemontu, eno v Furlaniji-Julijski krajini in dve na Južnem Tirolskem. Koliščarski fenomen se razteza med predalpskimi jezeri na severu do padske nižine na jugu. Večina koliščarskih naselbin se nahaja v bližini Gardskega jezera in jezera Varese. Do sedaj najstarejši znani ostanki segajo v zgodnji neolitik, približno 5000 pr. Kr. Med zgodnjo in srednjo bronasto dobo je bilo koliščarsko naseljevanje v porastu. Proti koncu 2. tisočletja pr. Kr koliščarske naselbine v tem delu izginejo. Arheološka izkopavanja so razkrila številne predmete iz brona, rogovja, živalskih kosti, kamna in veliko lončevine. Zaradi izjemnih pogojev, so se ohranile tudi organske najdbe kot je les in tkanine. Visok nivo tehnološkega razvoja koliščarjev v bronasti dobi je postavil temelje za nadaljni kultrni razvoj celotnega območja. Med praznovanjem 10. obletnice vpisa v letu 2021 se bodo odvili številni dogodki: razstave v Benetkah, Brescii, Torinu, ter v mestih Varese, Gavardo, Manerba in Desenzano, koncerti v Polpenazze del Garda, znanstveni sejem v mestu Varese, izobraževalni in izkustveni projekti, eksperimentalna arheologija in otvoritev Archeo-Park Palafitte v mestu Fiavè.

Švica

[Fotografija: pozno bronastodobno najdišče Bevaix, jezero Neuchâtel © Laténium, F. Langenegger]
56 UNESCO koliščarskih območij se nahaja v Švici. Najdemo jih okoli dveh velikih jezer, Ženevskega in Bodenskega, kot tudi na mokriščih, barjih in na obalah manjših jezer vzhodne in severo-zahodne Švice, ter na osrednji švicarski planoti. Tu se je tudi začela “koliščarska mrzlica”, ki se je nato razširila na celotno alpsko regijo. Najdišča kot so Cortaillod, Auvernier, Lüscherz in Arbon, so postala znana onkraj švicarskih meja in celo botrovala poimenovanju celotnih obdobij prazgodovinskih materialnih kultur. “Swiss Coordination Group UNESCO Palafittes” je odgovoren za upravljanje z vsemi švicarskimi območji. Sestavljen je iz predstavnikov 15 švicarskih kantonov z vpisanimi kolišči, predstavnika State Department for Culture in predstavnika Swiss Archaeological Society. Skupaj z ostalimi deležniki, muzeji, zbirkami, švicarsko agencijo “World Heritage Experience Switzerland ” in švicarsko komisijo za UNESCO, bodo švicarski kantoni ob 10. obletnici vpisa na UNESCO seznam organizirali številne zanimive dogodke. Eden večjih, bo 8. mednarodna regata deblakov na jezeru Greifensee, v kantonu Zurich,11.-12. septembra 2021. Za več informacij obiščite koledar prireditev na spletni strain www.palafittes.org .

 

Študijska tura na Rakovi Jelši

V ponedeljek, 20. 6. 2022, so nas obiskali kolegi iz Krajinskega parka Goričko z deležniki. Skupaj smo se sprehodili po razstavi Zakladi Ljubljanskega barja ter ob nastajajoči poti Pot med jelšami. Obiskovalcem smo predstavili tudi naravovarstvene ukrepe, ki so bili izvedeni na območju Rakove Jelše v okviru projektov LJUBA in PoLJUBA.

Namera za sklenitev pogodbe o skrbništvu za zemljišče v Krajinskem parku Ljubljansko barje

Na podlagi 48. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B,46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18) Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, Podpeška cesta 380, 1357 Notranje Gorice, objavlja:

– Namero za sklenitev pogodbe o skrbništvu št. 356-015/2022-1.

Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje oddaja v brezplačno skrbništvo zemljišča v upravljanju javnega zavoda. S skrbnikom bo sklenjena skrbniška pogodba.

Zemljišča so namenjena uresničevanju varstvenih ciljev projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON” (LIFE18 NAT/SI/000711). Projekt sofinancirajo Evropska unija v okviru programa LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Občina Bistrica ob Sotli ter projektni partnerji.

Zainteresirane vabimo k oddaji prijave za skrbništvo. Prijava je možna na priloženem obrazcu. Rok za prijavo je 27. 6. 2022 do 14.00. Pogoji za prijavo in naloge skrbništva so navedeni v nameri.

 

Namera o sklenitvi pogodbe o skrbništvu

Priloga 1

Obrazec za prijavo za skrbništvo

Namera za sklenitev pogodbe o skrbništvu za zemljišče v Krajinskem parku Ljubljansko barje

Na podlagi 48. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B,46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18) Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, Podpeška cesta 380, 1357 Notranje Gorice, objavlja:

– Namero za sklenitev pogodbe o skrbništvu št. 356-014/2022-1.

Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje oddaja v brezplačno skrbništvo zemljišča v upravljanju javnega zavoda. S skrbnikom bo sklenjena skrbniška pogodba.

Zemljišča so namenjena uresničevanju varstvenih ciljev projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON” (LIFE18 NAT/SI/000711). Projekt sofinancirajo Evropska unija v okviru programa LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Občina Bistrica ob Sotli ter projektni partnerji.

Zainteresirane vabimo k oddaji prijave za skrbništvo. Prijava je možna na priloženem obrazcu. Rok za prijavo je 24. 6. 2022 do 14.00. Pogoji za prijavo in naloge skrbništva so navedeni v nameri.

 

Namera o sklenitvi pogodbe o skrbništvu

Priloga 1

Obrazec za prijavo

Kolesari, spremembo ustvari!

15. junija smo nekateri od predstavnikov Skupnosti naravnih parkov Slovenije (Triglavski narodni park, Krajinski park Kolpa, Krajinski park Rožnik Tivoli in Šišenski hrib ter Krajinski park Ljubljansko barje) na kolesarskem festivalu Kolesari, spremembo ustvari predstavili možnosti kolesarjenje v naravi. Kolesarjenje je namreč eden od bolj primernih načinov obiska naravnih parkov. Preden se odpravite na kolesarjenje v naravo, priporočamo, da se pozanimate, katere poti so primerne za kolo. Številne od tematskih poti v naravnih parkih so primerne tudi za obisk s kolesom. Če niste prepričani o tem, ali je katera od poti primerna za vas, se lahko obrnete na nas. Lahko se nam tudi pridružite na katerem od naših vodenj, prireditev. Tudi v KP Ljubljansko barje ponujamo kolesarska vodenja.

VELO CITY

Vse ljubitelje kolesarjenja vabimo 15. 6. 2022 na Kongresni trg, kjer v sklopu dogodka Velo-city 2022 sodelujemo na kolesarskem festivalu Kolesari – spremembo ustvari. Kolesarjenje v naravi bomo predstavili skupaj s sodelavci skupnosti zavarovanih območij narave – Triglavski narodni park, Krajinski park Kolpa in Krajinski park Ljubljansko barje. Pridružili se nam bodo tudi sodelavci Mestne občine Ljubljana in predstavili ureditve mestnih gozdov v Ljubljani sklopu projekta URBforDAN. Na Kongresnem trgu bomo med 10. in 18. uro.

Vabljeni tudi na največjo kolesarsko parado, ki se bo začela ob 19. uri pred Gospodarskim razstaviščem, sicer osrednjim prostorom konference Velo-city. Kolesarji se bodo nato podali na 11 kilometrov dolgo pot, ki jih bo pripeljala na cilj na Kongresnem trgu, prizorišču kolesarskega festivala.

Za parado potrebujete svoje kolo in dobro voljo. Kolesarjem se lahko priključite kjerkoli na trasi, prekolesarite lahko celotno pot ali le en del.

Vabimo vas tudi na vodene kolesarske izlete po Krajinskem parku Ljubljansko barje, na katerih bomo odkrivali posebnosti te skrivnostne pokrajine. Več o tem preberite tu.

Z GPS oddajniki na pomoč velikemu škurhu

V preteklem mesecu smo v Krajinskem parku Ljubljansko barje s strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za biologijo in Prirodoslovnega muzeja Slovenije z GPS oddajnikoma opremili dva velika škurha (Numenius arquata).

Veliki škurh je ptica selivka, ki pri nas gnezdi le na dveh območjih. Eno od njih je Ljubljansko barje. Gnezdo si nastelje na tleh, mladiči pa že kmalu po izvalitvi samostojno raziskujejo okolico. Za preživetje škurh potrebuje mokrotna travišča, saj pri iskanju hrane svoj dolg zakrivljen kljun zabada v mehka namočena tla.

Na Ljubljanskem barju njihova populacija nezadržno upada. Pred drugo svetovno vojno je tu gnezdilo tudi do 20 parov letno, število pa se je v 50 letih prepolovilo. Pred 5 leti so raziskovalci zabeležili zgolj tri gnezdeče pare, letos pa le še enega. Upad populacije velikega škurha je povsod po Evropi najverjetneje povezan z izginjanjem primernega življenjskega prostora, manjkajo pa nam številni podatki, s katerimi bi lahko ciljno načrtovali ukrepe za varstvo vrste.

Z oddajniki, ki nam sporočajo lokacije živali, smo opremili dva samca. Eden je bil pri gnezdenju uspešen, medtem ko je drugi po postanku na Barju odletel na izliv reke Soče.

Podatki, ki jih zajemajo oddajniki, nam bodo omogočili vpogled v številne vidike življenja škurhov, npr. kje se zadržujejo, kako velik prostor uporabljajo, kam se selijo in ali se po selitvi vračajo na isto območje. S pomočjo odgovorov na ta vprašanja bomo lahko oblikovali in izvedli ukrepe, s katerimi bomo poskušali preprečiti izumrtje velikega škurha pri nas. V preteklih tednih smo že obiskali kmete, ki kosijo travnike na območju gnezdenja letošnjega para, in se z njimi dogovorili o pozni košnji.

 

Razpis za prosto delovno mesto naravovarstveni nadzornik II

Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje razpisuje prosto delovno mesto naravovarstveni nadzornik II.
Prijave so mogoče do ponedeljka, 13. 6. 2022.

Razpis z razpisnimi pogoji je dostopen na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje.

Ponovljen javni poziv za sodelovanje zainteresiranih nevladnih organizacij pri upravljanju Krajinskega parka Ljubljansko barje v obdobju 2022-2026

Na podlagi drugega in četrtega odstavka 8. člena Sklepa o ustanovitvi Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 55/09) minister mag. Andrej Vizjak z Ministrstva za okolje in prostor objavlja PONOVNI JAVNI POZIV za sodelovanje zainteresiranih nevladnih organizacij pri upravljanju Krajinskega parka Ljubljansko barje v obdobju 2022–2026.

Poziv je dostopen v .pdf obliki na naslednji povezavi: KPLB_PONOVNI poziv.

11. 6. 2022: Barjanka – rekreativni kolesarski maraton

Vabljeni na kolesarsko doživetje na Ljubljanskem barju! Z vami bomo kolesarili tudi predstavniki parka, na prvi okrepčevalni postaji v Bistri pa bo udeležence pozdravil naš Varuh zakladov.

Štart: ob 8.00 na Kongresnem trgu v Ljubljani
Dolžina: 72 km
Cilj: Kongresni trg v Ljubljani

Dvig štartnih številk:
9. 6. – 10. 6.: med 18.30 in 21.00 v Hervisu, Šmartinska cesta 152G
11. 6.: med 6.30 in 8.00 na Kongresnem trgu

Prijave na: spletni strani Maratona Franja.

Podrobnejše info o Barjanki najdete tu.

POSEBNI OPOZORILI:
Zaradi rekreativnega kolesarskega maratona Barjanka bodo v soboto, 11. junija, med 8.00 in 12.30 zaprte ceste na relaciji Ljubljana – Brezovica – Vnanje Gorice – Bevke – Vrhnika – Borovnica – Podpeč – Črna vas – Ig – Ljubljana (glej karto zapor spodaj).

Ker bo dogodek potekal po območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, udeležence vljudno naprošamo, da vse morebitne odpadke energijskih dodatkov spravijo v žepe kolesarskih dresov ali pa za to namenjene smetnjake na okrepčevalnih postajah in na cilju. Ohranimo Ljubljansko barje čisto.
Udeleženca, ki ga prehiti vozilo Konec mobilne zapore, postane običajen udeleženec v prometu in mora voziti po cestno prometnih predpisih in upoštevati ostale udeležence v prometu.