10 let od vpisa “Prazgodovinskih kolišč okoli Alp” na UNESCO seznam svetovne dediščine

V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.

“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.

Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.

V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.

Splošne informacije
Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.

 

Slovenija

[Fotografija: koliščarski ostanki na Špici, Ljubljana © City Museum of Ljubljana, MGML, G.Babič]

Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.

Avstrija

[Fotografija: Raziskovalni potop na kolišču v jezeru Keutschacher, Koroška © Kuratorium Pfahlbauten]
Pet od 111 območij iz enote svetovne dediščine “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” se nahaja v Avstriji. Štiri območja so v Zgornji Avstrij, v jezerih Attersee in Mondsee, eno območje pa v jezeru Keutschacher na Koroškem. Težko je oceniti celotno število vseh jezerskih kolišč v Avstriji, saj nekatera morda še nikoli niso bila odkrita, medtem ko so druga že za vedno izginila. Trenutno je poznanih 27 znanstveno raziskanih najdbišč, večina jih pripada kulturi okoli jezera Mondsee iz 4. tisočletja pr. Kr.  Najmlajša najdišča spadajo v obdobje 500 pr. Kr. Največja gostota naselbin je na zahodni obali jezera Attersee. Zanimivo je, da kolišča na jezeru Keutschacher niso bila zgrajena na obali, ampak v nizki vodi sredi jezera. Njihove ostanke je odkril Ferdinand Hochstetter, prvi upravitelj Naravoslovnega muzeja na Dunaju, leta 1864. Temu gre zahvala, da je muzej v svoje zbirke in razstave lahko vključil nekaj redkih in pomembnih koliščarskih najdb. Avstrijska območja, ki so del transnacionalnih enote UNESCO kolišč upravlja Zavod za ohranjanje kolišč, ki ga je ustanovila Republika Avstrija in federativni deželi Zgornja Avstrija in Koroška.

Francija

[Fotografija : Jezero Chalain (Jura). Dokumentiranje neolitskih vlečnih sani © Centre de recherche archéologique de la vallée de l’Ain / P. Pétrequin]
Enajst kolišč vpisanih na seznam svetovne dediščine se nahaja v francski Juri, Savoji in Visoki Savoji, v jezerih Chalain, Clairvaux, Aiguebelette, Bourget, Léman in Annecy. Najstarejše vasi so iz obdobja srednjega neolitika, pred 6000 leti, najmlajša kolišča pa so bila opuščena na prehodu iz bronaste v železno dobo, pred 2700 leti, ko so se v obdobju hladnejše klime in povečanih padavin dvignili nivoji jezerskih gladin in je preplavilo koliščarske naselbine. Pod predsedstvom prefekta regije Auvergne-Rhône-Alpes, država, lokalni upravljalci, različne inštitucije in društva skupaj zagotavljajo zaščito kolišč in ohranjanje njihove izjemne univerzalne vrednosti. Vpis v UNESCO je tudi način kako kolišča in arheološke raziskave približati čim večjemu številu ljudi. Številne začasne razstave, na primer v Nacionalnem Muzeju Arheologije v Saint-Germain-en-Laye, in v muzejih v Lons-le-Saunier (Jura), in v Annecy (Visoka Savoja), predstavljajo izsledke dosedanjih arheoloških raziskav. Prva monografija posvečena koliščem iz Savoje in Visoke Savoje izide konec junija 2021, v izdaji Direction Régionale des Affaires Culturelles d’Auvergne-Rhône-Alpes.

Nemčija

[Fotografija: divja jabolka, starost pribl. 5700 let, Alleshausen-Grundwiesen (Biberach) © Landesamt für Denkmalpflege im RP Stuttgart, U. Maier]
18 vpisanih območij se nahaja v Nemčiji, med zahodno obalo Bodenskega jezera v deželi Baden-Württemberg in obalo jezera Starnberger na Bavarskem. Ta kolišča predstavljajo pomemben del serijskega in transnacionalnega vpisa svetovne dediščine “Prazgodovinska kolišča okoli Alp”. Vzdolž obale Bodenskega jezera se nahaja devet vpisanih območij, šest pa se jih nahaja ob manjših jezerih in v mokriščih Zgornje Švabske. Tri območja na Bavarskem se nahajajo severovzhodno od Landsberg am Lech in na otoku Roseninsel na jezeru Starnberger. Nemški State Monuments Office v Stuttgartu organizira razstavo “Piles, Walls and Cacti” s poudarkom na arheologiji mokrih tal in svetovni dediščini, ki bo na ogled v Garden Fair v mestu Überlingen do 17. oktobra 2021. Druga razstava je v mestu Bad Buchau, v muzeju Federsee Museum z naslovom “Knotted und Sewn Up: Grasses, Bast and Bark – Jacks-of-All-Trades of the Stone Age” in predstavlja nova odkritja na področju arheologije tkanin. Na ogled bo do 24. oktobra 2021. Na Dan svetovne dediščine, 3. julija, bo na sprehajalni poti na otoku Roseninsel organiziran pester in zanimiv program, kjer bodo sodelovali podvodni arheologi, ki bodo predstavljali svojo opremo in kako se raziskuje pod vodo. 23. julija se bo v mestu Pestnecker ponovno odprla kamenodobna vas, s prenovljeno razstavo v paviljonu za obiskovalce, novimi informacijami ter zabavnimi aktivnostmi za vse starosti v zunanjem delu. Poleg tega je obiska vreden tudi kulinarični blog www.palafitfood.com, z novimi tedenskimi vpogledi v lonce in posode kamenodobnih in bronastodobnih kuharjev. Za več navdiha in recepte, pa tudi za informacije o mesečnem kuharskem izzivu, si oglejte Instagram profil @palafitfood.

Italija

[Fotografija: Parco Archeo Natura Fiavé © Soprintendenza per i beni culturali – Trento]
19 UNESCO območij svetovne dediščine kolišč se nahaja v petih italijanskih regijah: deset v Lombardiji, štiri v Benečiji, dve v Piemontu, eno v Furlaniji-Julijski krajini in dve na Južnem Tirolskem. Koliščarski fenomen se razteza med predalpskimi jezeri na severu do padske nižine na jugu. Večina koliščarskih naselbin se nahaja v bližini Gardskega jezera in jezera Varese. Do sedaj najstarejši znani ostanki segajo v zgodnji neolitik, približno 5000 pr. Kr. Med zgodnjo in srednjo bronasto dobo je bilo koliščarsko naseljevanje v porastu. Proti koncu 2. tisočletja pr. Kr koliščarske naselbine v tem delu izginejo. Arheološka izkopavanja so razkrila številne predmete iz brona, rogovja, živalskih kosti, kamna in veliko lončevine. Zaradi izjemnih pogojev, so se ohranile tudi organske najdbe kot je les in tkanine. Visok nivo tehnološkega razvoja koliščarjev v bronasti dobi je postavil temelje za nadaljni kultrni razvoj celotnega območja. Med praznovanjem 10. obletnice vpisa v letu 2021 se bodo odvili številni dogodki: razstave v Benetkah, Brescii, Torinu, ter v mestih Varese, Gavardo, Manerba in Desenzano, koncerti v Polpenazze del Garda, znanstveni sejem v mestu Varese, izobraževalni in izkustveni projekti, eksperimentalna arheologija in otvoritev Archeo-Park Palafitte v mestu Fiavè.

Švica

[Fotografija: pozno bronastodobno najdišče Bevaix, jezero Neuchâtel © Laténium, F. Langenegger]
56 UNESCO koliščarskih območij se nahaja v Švici. Najdemo jih okoli dveh velikih jezer, Ženevskega in Bodenskega, kot tudi na mokriščih, barjih in na obalah manjših jezer vzhodne in severo-zahodne Švice, ter na osrednji švicarski planoti. Tu se je tudi začela “koliščarska mrzlica”, ki se je nato razširila na celotno alpsko regijo. Najdišča kot so Cortaillod, Auvernier, Lüscherz in Arbon, so postala znana onkraj švicarskih meja in celo botrovala poimenovanju celotnih obdobij prazgodovinskih materialnih kultur. “Swiss Coordination Group UNESCO Palafittes” je odgovoren za upravljanje z vsemi švicarskimi območji. Sestavljen je iz predstavnikov 15 švicarskih kantonov z vpisanimi kolišči, predstavnika State Department for Culture in predstavnika Swiss Archaeological Society. Skupaj z ostalimi deležniki, muzeji, zbirkami, švicarsko agencijo “World Heritage Experience Switzerland ” in švicarsko komisijo za UNESCO, bodo švicarski kantoni ob 10. obletnici vpisa na UNESCO seznam organizirali številne zanimive dogodke. Eden večjih, bo 8. mednarodna regata deblakov na jezeru Greifensee, v kantonu Zurich,11.-12. septembra 2021. Za več informacij obiščite koledar prireditev na spletni strain www.palafittes.org .

 

Pričel se je nov LIFE projekt za varstvo močvirske sklednice

Z uvodnim sestankom, ki danes poteka v Genovi, smo uradno otvorili projekt LIFE UrCA PROEMYS, namenjen ohranjanju močvirske sklednice v Sloveniji in Italiji.

 

Projektne aktivnosti so namenjene izboljšanju njenega življenjskega prostora, odstranjevanju invazivnih tujerodnih vrst iz narave ter ozaveščanju javnosti o ogroženosti naše edine avtohtone sladkovodne želve.

5-letni projekt se bo izvajal do septembra 2027 in je sofinanciran iz evropskega finančnega mehanizma LIFE. Vodilni partner projekta je WWF Italija, v projektu pa poleg 8 italijanskih partnerjev sodelujemo Krajinski park Ljubljansko barje in Krajinski park Sečoveljske soline.

Močvirska sklednica. Foto: Janez Tarman
Močvirska sklednica. Foto: Janez Tarman

 

 

Gradimo nove mlake

Ljubljansko barje smo v zadnjih 200 letih spremenili v kulturno krajino. Nekdaj največje in najjužnejše ležeče visoko barje v Evropi so naši predniki preoblikovali v preplet travnikov, njiv in mejic. Gosta mreža osuševalnih jarkov med njimi je postala osrednji življenjski prostor številnih vrst, ki za svoje razmnoževanje in razvoj potrebujejo stoječo vodo. Voda iz jarkov poleti hitro odteče, vodni življenjski prostori pa presahnejo. To pri vrstah dvoživk, ki za razvoj v vodi potrebujejo več časa (npr. veliki pupek in rosnica) ali ta poteka v toplejšem delu leta (npr. zelena rega in hribski urh), vodi v propad mrestov in paglavcev oz. jajc in ličink. Zaradi globalnih klimatskih sprememb so dolga, suha in vroča poletja vse pogostejša, zato se razvojni krog takšnih vrst vse pogosteje zaključi neuspešno.

 

Primerno vodno okolje lahko zagotovimo z izkopom mlak. V teh dneh smo na zemljiščih, ki smo jih v parku nedavno odkupili za namene varstva narave, pričeli z izkopom mreže 50 mlak. Izboljšanje vodnih habitatov je namreč eden ključnih ukrepov za ohranjanje dvoživk, ki potekajo v projektu LIFE AMPHICON. Na Ljubljanskem barju so ukrepi umeščeni na območje v okolici Bistre, Pakega in Podkraja.

 

Mlake morajo biti dovolj velike, da poleti ne presahnejo. Njihove brežine morajo biti položne, da jih lahko živali zapustijo. Razgibano dno s plitvimi in globljimi del pa zagotavlja primerna bivališča skozi vse leto. Obrežno in vodno rastlinje nudi primerna mesta za odlaganje jajc oz. mrestov ter nudi zatočišče pred plenilci.

 

Ker je Ljubljansko barje evidentirano kot arheološko območje, gradnjo nadzoruje tudi ekipa arheologov.

Poleg izkopa novih mlak izvajamo tudi obnovo kopenskih habitatov, kmalu pa se bo pričela tudi gradnja podhodov in stalnih usmerjevalnih ograj za varstvo dvoživk na cestah.

 

Vzdrževanje vodnih objektov v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu

Ribniki v dolini Drage pri Igu so zaradi svoje izredne krajinske pestrosti priljubljena sprehajalna točka. Z namenom, da se ohrani in varuje biotska pestrost tega območja, je bilo območje ribnikov že leta 1986 razglašeno za naravno znamenitost, z ustanovitvijo Krajinskega parka Ljubljansko barje leta 2008 pa za naravni rezervat. Od leta 2019 z nepremičninami v lasti Republike Slovenije na območju naravnega rezervata upravlja Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje.

Ker si želimo, da bi bil naravni rezervat ustrezno vzdrževan in biotska pestrost le-tega ohranjena, smo naročili pregled stanja vodnih objektov, naprav in ureditev v naravnem rezervatu. Na podlagi omenjenega pregleda je bilo ugotovljeno, da so vodne pregrade zaradi dolgoletnega slabega vzdrževanja v zelo slabem stanju. Predlagana so bila nujna vzdrževalna dela, ki bodo zagotovila stabilnost pregrad in s tem ohranjanje ribnikov ter biodiverzitete. Projektna naloga z naslovom Pregled stanja vodnih objektov, naprav in ureditev v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu s predlogom ukrepov za njihovo vzdrževanje in obnovo, s poudarkom na ohranjanju oziroma izboljšanju stanja zavarovanih vrst je dostopna tu.

Vzdrževalna dela v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu bodo potekala od oktobra 2022 naprej. Začeli bomo z odstranjevanjem drevesne in grmovne vegetacije na jezu Veliki ribnik. V času vzdrževalnih del bo gibanje v naravnem rezervatu oziroma dostop do vodnih objektov omejen, zato vas prosimo za razumevanje.

Za vse dodatne informacije nas lahko pokličete na GMS: 051/604-411

Krajinski park Ljubljansko barje med finalisti za nagrado Natura 2000

Narava v Sloveniji je med bogatejšimi v Evropski uniji. Skozi generacije smo jo uspešno ohranili v takšni meri, da je kar 355 območij vključenih v evropsko omrežje Natura 2000. Skupaj pokrivajo več kot tretjino ozemlja države. V omrežje Natura 2000 je vključeno tudi Ljubljansko barje, naše največje mokrišče, a hkrati ena najbolj spremenjenih pokrajin v Sloveniji. V letošnjem letu obeležujemo 30. obletnico omrežja Natura 2000 v Evropski uniji ter 18. obletnico v Sloveniji. Slavi tudi finančni mehanizem LIFE, ki je v treh desetletjih obstoja na evropskem nivoju podprl že več kot 5500 projektov s področja varstva narave, varstva okolja in podnebnih sprememb.

Ob tej priložnosti so v projektu LIFE-IP NATURA.SI, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor, organizirali tekmovanje za slovensko nagrado Natura 2000, namenjeno izpostavitvi dobrih praks upravljanja območij Nature 2000 z dolgoročnimi učinki.

Tekmovanje je potekalo v petih kategorijah. Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje je bil s svojimi aktivnostmi izbran med finaliste v 4 izmed njih.

Strokovno žirijo smo prepričali z naslednjimi aktivnostmi:

  • Z GPS oddajniki do učinkovitejšega varstva velikega škurha (Slovenski inovativni dosežki znanosti za Naturo 2000),
  • Vključevanje lokalnih kmetov v skrbništvo zemljišč za doseganje ciljev varstva narave (Družbeno-gospodarske koristi),
  • Sodelovanje s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije pri določitvi naravovarstvenih pogojev pri oddaji zemljišč (Sodelovanje) in
  • Izboljšanje stanja populacije in habitata barjanskega okarčka na Ljubljanskem barju (v kategoriji Varstvo vrst in habitatnih tipov na območjih Nature 2000 v Sloveniji).

Med finaliste se je v zadnji kategoriji uvrstila tudi prijava  Aktivno varstvo populacije puščavnika v osrednji Sloveniji, ki se je odvijalo tudi v Krajinskem parku Ljubljansko barje, prijavo pa je pripravil Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo.

Ostale finaliste in povezavo do kratkih povzetkov prijav najdete tukaj.

Razglasitev zmagovalcev se bo odvila v sklopu turneje slovenske nagrade Natura 2000 v mesecu novembru.

 

Kolesarski ogled železniške dediščine

V sredo, 5. 10. 2022, ste vabljeni na vodeni brezplačni kolesarski ogled železniške dediščine v občini Borovnica. O trasi poti vodenja so organizatorji vodenja zapisali:
Povzpeli se bomo na razgledno ploščad pri Z peti viadukta, se približali Jelenovemu oz. Dolinskemu mostu, se peljali mimo “logorja” in “ceglnce”, se vzpeli na Paški most, si ogledali železniško čuvajnico 666 in ogled, ki bo trajal dobro uro, končali v tematskem parku pri stebru Borovniškega viadukta, od koder je ob 17.30 tudi odhod.”

Primerno za vse starosti. Otroci do 12. leta se kolesarjenja lahko udeležijo le v spremstvu staršev ali skrbnikov,
za vse udeležence do 18. leta pa je obvezna uporaba zaščitne čelade, za ostale pa priporočljiva.

Prijava do 5. 10. 2022 na: andrej.klemenc@borovnica.si

Noč ima svojo moč 2022

Svojo moč je noč pokazala tudi v petek, 30. septembra 2022, ko smo v okviru Evropske noči raziskovalcev tako mladim kot njihovim spremljevalcem predstavili sestavo tal na Ljubljanskem barju. Glavna tema letošnjega projekta Noč ima svojo moč je bila namreč prst oziroma raziskovanje različnih vrst prsti.

Izpod rok mladih raziskovalcev je tako v poročni dvorani Tehniškega muzeja Slovenije nastalo kar nekaj umetnin. Mladi umetniki so jih pobarvali z različnimi odtenki prsti. Kot predlogo smo jim predstavili odtenke barjanskih zemelj slikarja Toneta Lapajneta. Izvedli so lahko tudi preizkus prepustnosti in poroznosti šote, polžarice ter proda in peska. S pomočjo ilustracij prerezov tal pa so spoznavali zgodovino nastanka današnje krajine Ljubljanskega barja.

Metuljček cekinček ti potepinček…

Travniki na Ljubljanskem barju nudijo dom številnim živalskim vrstam. V poletnem času tako lahko na barjanskih travnikih poleg ostalih živalskih vrst opazujemo tudi mavrico odraslih metuljev, ki se spreletavajo nad njimi. V jesenskem času je število odraslih metuljev na Barju že precej manjše. V manj prijaznih razmerah (manj hrane, bolj mrzlo in vlažno okolje) tja do sredine novembra skupaj še z nekaterimi vrstami vztraja tudi mali cekinček (Lycaena phlaeas), ki smo ga danes dopoldne ujeli v fotografski objektiv.

 

 

Kviz ‘Pernati svet ptic’ za šolarje – vabilo mentorjem

Tudi v šolskem letu 2022/23 se bomo skupaj z učenci 5. in 6. razredov OŠ ter njihovimi mentorji podali na raziskovanje naravnih parkov Slovenije. Tokrat bomo pripravili zanimive in poučne vsebine na temo Pernati svet ptic.

Barvit, slikovit, včasih tudi glasen ptičji svet bodo učenci odkrivali ob reševanju zabavnih, zanimivih in poučnih nalog, ki se bodo dotaknile življenja, pomena in ogroženosti ptic. Hkrati pa bodo spoznali, kako lahko tudi sami prispevajo k njihovemu varstvu in ohranjanju.

Aktivnost bo v obliki kviza potekala v 3 sklopih, ki se bodo zvrstili od novembra 2022 do maja 2023 na spletni strani www.naravniparkislovenije.si. Vse, ki bodo uspešno rešili vse tri sklope nalog in z reševanjem odkrili skrito geslo, čakajo nagrade.

Več informacij o kvizu in kako se prijaviti na kviz, so na voljo v vabilu na spletni strani www.naravniparkislovenije.si v rubriki Šolarji.

Vabljeni k odkrivanju pernatega sveta ptic!

 

S poskusom do uspešne setve

V avgustu smo na zemljiščih v upravljanju parka nabirali semena modre stožke. Modra stožka (Molinia caerulea) je trava, ki uspeva na mokrotnih, s hranili revnih tleh. Travniki, kjer prevladuje, so pomemben življenjski prostor številnih vrst, med njimi tudi metuljev strašničinega mravljiščarja in barjanskega okarčka. Posejati jo nameravamo na površine, na katerih bodo za obnovo mokrotnih travnikov potrebni večji posegi. Ti predstavljajo tveganje za razrast invazivnih tujerodnih vrst.

Ker želimo pri setvi doseči čim večji uspeh, smo v preteklih dneh pripravili zanimiv poskus.

Del njive, ki smo jo nedavno zasejali s travno mešanico, smo razdelili na tri dele in preizkusili tri metode: setev semena modre stožke brez obdelave tal, setev v plitvo obdelana tla ter imitacijo direktne setve, pri kateri smo začrtali setvene vrste s konico krampa.

Med seme smo pomešali mivko kremenčevega peska, semena pa na koncu rahlo vtisnili v zemljo s pomočjo grabelj. Včerajšnje padavine so površino izdatno zalile, mi pa bomo budno spremljali, kdaj bodo na plano pribodle prve travne bilke. S pomočjo rezultatov poskusa bomo lahko bolje načrtovali aktivnosti za obnovo mokrotnih travnikov.