10 let od vpisa “Prazgodovinskih kolišč okoli Alp” na UNESCO seznam svetovne dediščine

V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.

“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.

Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.

V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.

Splošne informacije
Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.

 

Slovenija

[Fotografija: koliščarski ostanki na Špici, Ljubljana © City Museum of Ljubljana, MGML, G.Babič]

Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.

Avstrija

[Fotografija: Raziskovalni potop na kolišču v jezeru Keutschacher, Koroška © Kuratorium Pfahlbauten]
Pet od 111 območij iz enote svetovne dediščine “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” se nahaja v Avstriji. Štiri območja so v Zgornji Avstrij, v jezerih Attersee in Mondsee, eno območje pa v jezeru Keutschacher na Koroškem. Težko je oceniti celotno število vseh jezerskih kolišč v Avstriji, saj nekatera morda še nikoli niso bila odkrita, medtem ko so druga že za vedno izginila. Trenutno je poznanih 27 znanstveno raziskanih najdbišč, večina jih pripada kulturi okoli jezera Mondsee iz 4. tisočletja pr. Kr.  Najmlajša najdišča spadajo v obdobje 500 pr. Kr. Največja gostota naselbin je na zahodni obali jezera Attersee. Zanimivo je, da kolišča na jezeru Keutschacher niso bila zgrajena na obali, ampak v nizki vodi sredi jezera. Njihove ostanke je odkril Ferdinand Hochstetter, prvi upravitelj Naravoslovnega muzeja na Dunaju, leta 1864. Temu gre zahvala, da je muzej v svoje zbirke in razstave lahko vključil nekaj redkih in pomembnih koliščarskih najdb. Avstrijska območja, ki so del transnacionalnih enote UNESCO kolišč upravlja Zavod za ohranjanje kolišč, ki ga je ustanovila Republika Avstrija in federativni deželi Zgornja Avstrija in Koroška.

Francija

[Fotografija : Jezero Chalain (Jura). Dokumentiranje neolitskih vlečnih sani © Centre de recherche archéologique de la vallée de l’Ain / P. Pétrequin]
Enajst kolišč vpisanih na seznam svetovne dediščine se nahaja v francski Juri, Savoji in Visoki Savoji, v jezerih Chalain, Clairvaux, Aiguebelette, Bourget, Léman in Annecy. Najstarejše vasi so iz obdobja srednjega neolitika, pred 6000 leti, najmlajša kolišča pa so bila opuščena na prehodu iz bronaste v železno dobo, pred 2700 leti, ko so se v obdobju hladnejše klime in povečanih padavin dvignili nivoji jezerskih gladin in je preplavilo koliščarske naselbine. Pod predsedstvom prefekta regije Auvergne-Rhône-Alpes, država, lokalni upravljalci, različne inštitucije in društva skupaj zagotavljajo zaščito kolišč in ohranjanje njihove izjemne univerzalne vrednosti. Vpis v UNESCO je tudi način kako kolišča in arheološke raziskave približati čim večjemu številu ljudi. Številne začasne razstave, na primer v Nacionalnem Muzeju Arheologije v Saint-Germain-en-Laye, in v muzejih v Lons-le-Saunier (Jura), in v Annecy (Visoka Savoja), predstavljajo izsledke dosedanjih arheoloških raziskav. Prva monografija posvečena koliščem iz Savoje in Visoke Savoje izide konec junija 2021, v izdaji Direction Régionale des Affaires Culturelles d’Auvergne-Rhône-Alpes.

Nemčija

[Fotografija: divja jabolka, starost pribl. 5700 let, Alleshausen-Grundwiesen (Biberach) © Landesamt für Denkmalpflege im RP Stuttgart, U. Maier]
18 vpisanih območij se nahaja v Nemčiji, med zahodno obalo Bodenskega jezera v deželi Baden-Württemberg in obalo jezera Starnberger na Bavarskem. Ta kolišča predstavljajo pomemben del serijskega in transnacionalnega vpisa svetovne dediščine “Prazgodovinska kolišča okoli Alp”. Vzdolž obale Bodenskega jezera se nahaja devet vpisanih območij, šest pa se jih nahaja ob manjših jezerih in v mokriščih Zgornje Švabske. Tri območja na Bavarskem se nahajajo severovzhodno od Landsberg am Lech in na otoku Roseninsel na jezeru Starnberger. Nemški State Monuments Office v Stuttgartu organizira razstavo “Piles, Walls and Cacti” s poudarkom na arheologiji mokrih tal in svetovni dediščini, ki bo na ogled v Garden Fair v mestu Überlingen do 17. oktobra 2021. Druga razstava je v mestu Bad Buchau, v muzeju Federsee Museum z naslovom “Knotted und Sewn Up: Grasses, Bast and Bark – Jacks-of-All-Trades of the Stone Age” in predstavlja nova odkritja na področju arheologije tkanin. Na ogled bo do 24. oktobra 2021. Na Dan svetovne dediščine, 3. julija, bo na sprehajalni poti na otoku Roseninsel organiziran pester in zanimiv program, kjer bodo sodelovali podvodni arheologi, ki bodo predstavljali svojo opremo in kako se raziskuje pod vodo. 23. julija se bo v mestu Pestnecker ponovno odprla kamenodobna vas, s prenovljeno razstavo v paviljonu za obiskovalce, novimi informacijami ter zabavnimi aktivnostmi za vse starosti v zunanjem delu. Poleg tega je obiska vreden tudi kulinarični blog www.palafitfood.com, z novimi tedenskimi vpogledi v lonce in posode kamenodobnih in bronastodobnih kuharjev. Za več navdiha in recepte, pa tudi za informacije o mesečnem kuharskem izzivu, si oglejte Instagram profil @palafitfood.

Italija

[Fotografija: Parco Archeo Natura Fiavé © Soprintendenza per i beni culturali – Trento]
19 UNESCO območij svetovne dediščine kolišč se nahaja v petih italijanskih regijah: deset v Lombardiji, štiri v Benečiji, dve v Piemontu, eno v Furlaniji-Julijski krajini in dve na Južnem Tirolskem. Koliščarski fenomen se razteza med predalpskimi jezeri na severu do padske nižine na jugu. Večina koliščarskih naselbin se nahaja v bližini Gardskega jezera in jezera Varese. Do sedaj najstarejši znani ostanki segajo v zgodnji neolitik, približno 5000 pr. Kr. Med zgodnjo in srednjo bronasto dobo je bilo koliščarsko naseljevanje v porastu. Proti koncu 2. tisočletja pr. Kr koliščarske naselbine v tem delu izginejo. Arheološka izkopavanja so razkrila številne predmete iz brona, rogovja, živalskih kosti, kamna in veliko lončevine. Zaradi izjemnih pogojev, so se ohranile tudi organske najdbe kot je les in tkanine. Visok nivo tehnološkega razvoja koliščarjev v bronasti dobi je postavil temelje za nadaljni kultrni razvoj celotnega območja. Med praznovanjem 10. obletnice vpisa v letu 2021 se bodo odvili številni dogodki: razstave v Benetkah, Brescii, Torinu, ter v mestih Varese, Gavardo, Manerba in Desenzano, koncerti v Polpenazze del Garda, znanstveni sejem v mestu Varese, izobraževalni in izkustveni projekti, eksperimentalna arheologija in otvoritev Archeo-Park Palafitte v mestu Fiavè.

Švica

[Fotografija: pozno bronastodobno najdišče Bevaix, jezero Neuchâtel © Laténium, F. Langenegger]
56 UNESCO koliščarskih območij se nahaja v Švici. Najdemo jih okoli dveh velikih jezer, Ženevskega in Bodenskega, kot tudi na mokriščih, barjih in na obalah manjših jezer vzhodne in severo-zahodne Švice, ter na osrednji švicarski planoti. Tu se je tudi začela “koliščarska mrzlica”, ki se je nato razširila na celotno alpsko regijo. Najdišča kot so Cortaillod, Auvernier, Lüscherz in Arbon, so postala znana onkraj švicarskih meja in celo botrovala poimenovanju celotnih obdobij prazgodovinskih materialnih kultur. “Swiss Coordination Group UNESCO Palafittes” je odgovoren za upravljanje z vsemi švicarskimi območji. Sestavljen je iz predstavnikov 15 švicarskih kantonov z vpisanimi kolišči, predstavnika State Department for Culture in predstavnika Swiss Archaeological Society. Skupaj z ostalimi deležniki, muzeji, zbirkami, švicarsko agencijo “World Heritage Experience Switzerland ” in švicarsko komisijo za UNESCO, bodo švicarski kantoni ob 10. obletnici vpisa na UNESCO seznam organizirali številne zanimive dogodke. Eden večjih, bo 8. mednarodna regata deblakov na jezeru Greifensee, v kantonu Zurich,11.-12. septembra 2021. Za več informacij obiščite koledar prireditev na spletni strain www.palafittes.org .

 

Postopki dovoljevanja posegov v okolje od sedaj naprej na MOP

Ministrstvo za okolje in prostor je na svoji spletni strani 1. 9. 2021 objavilo novico, da se z namenom zagotavljanja večje strokovnosti in učinkovitosti poslovanja z istim dnem vsebine in upravni postopki, predhodni postopek v zvezi s presojo vplivov na okolje, postopek presoje vplivov na okolje, okoljevarstvena dovoljenja (OVD), naravovarstvena soglasja, z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) prenašajo na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP).

Tako se bodo istovrstni postopki dovoljevanja posegov v okolje in prostor združili na enem mestu. Vlada Republike Slovenije je namreč izdala Uredbo o spremembi Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, številka 101/21), na podlagi katere se s 1. 9. 2021 pristojnost za izvajanje upravnih nalog s področja varstva okolja ter strokovnih in upravnih nalog s področja ohranjanja narave, razen upravnih in strokovnih nalog v zvezi z odgovornostjo za preprečevanje oziroma sanacijo okoljske škode, v skladu s predpisi o varstvu okolja, z ARSO prenaša na MOP.

Vse vloge, s katerimi se bodo začeli upravni postopki s področja varstva okolja ter ohranjanja narave, je potrebno od 1. 9. 2021 naslavljati na MOP, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, oziroma na elektronski naslov: gp.mop@gov.si.  

Upravni postopki, ki so se začeli do 31. 8. 2021, se bodo končali na ARSO, zato dopolnitve vlog in druga pisanja v zvezi s temi upravnimi postopki naslavljajte na Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, oziroma na elektronski naslov: gp.arso@gov.si.

Celotna novica je dostopna na spletni strani MOP.

Film Divja Slovenija v Kinodvoru

“Oživel je tudi rastlinski svet … Na vlažnih tleh Ljubljanskega barja je zacvetél močvirski tulipan …”

Divja Slovenija, novi film Mateja Vraniča je čudovit dokumentarni prelet skozi bogastvo naravnega okolja v Sloveniji. Filmu dajejo poseben pečat izjemno redko videni prizori v naravi, med katerimi so tudi pokrajinski posnetki Ljubljanskega barja iz zraka ter posnetki travnika s cvetočimi močvirskimi logaricami.

Film si lahko po premieri 28. avgusta 2021 v Arboretumu Volčji potok ogledate tudi v ljubljanskem Kinodvoru, prvič že v soboto, 29. avgusta. Na projekciji 4. septembra pa ob 16.30 sledi pogovor z avtorjem filma Matejem Vraničem.

Vabljeni!

Več informacij o datumu projekcij in filmu najdete na spletni strani Kinodvora, kjer si lahko ogledate tudi predstavitveni video filma.

Koliščarski dan 2021, 28. 8. 2021

Vabimo vas, da se nam pridružite na Koliščarskem dnevu v Dragi pri Igu, kjer se boste lahko sodelovali na arheoloških, naravoslovnih in ustvarjalnih delavnicah. Ker je Slovenija letos kulinarična destinacija, je osrednja tema letošnjega Koliščarskega dne KOLIŠČARSKA PREHRANA.

To bo tema na marsikateri delavnici, predvsem pa v koliščarski kuhinji. Sicer pa si bodo obiskovalci v delavnicah lahko pripravili podpepelnjak, iskali in obdelovali arheološke najdbe, oblikovali glino, spoznavali lan in njegove značilnosti, se preizkusili v tkanju, tekmovali v lovu na belega bobra, spoznavali rastlinski in živalski svet v času koliščarjev, spoznavali Jalnove Bobre in Pregljeve zgodbe s konca kamene dobe in še in še …

Na koliščarskem dnevu bo potekala tudi slikarska kolonija, kjer bodo slikarji slikali motive iz koliščarskega življenja.

PROGRAM NA GLAVNEM ODRU:

10.30 – 10 let od uvrstitve ižanskih kolišč, skupaj s kolišči okoli Alp, na prestižni UNESCO seznam svetovne kulturne dediščine in predstavitev projekta Na-kolih

11.00 – Karl Dežman, prvi raziskovalec kolišč na Ljubljanskem barju

12.00 – predavanje o koliščarski prehrani, predava arheolog dr. Anton Velušček

13.00 – pomagajte nam napolniti skrinjo Varuha zakladov – predstavitev Ljubljanskega barja

14.00 – pogovor s Sebastjanom Pregljem ter predstava Kamišibaj po motivih knjige Zgodbe s konca kamene dobe

15.00 – gledališka predstava Koliščarji z Velikega jezera

17.30 – razglasitev rezultatov igre Lov na belega bobra


Za udeležbo na dogodku je pogoj PCT.
To ne velja za končne uporabnike, ki še niso dopolnili 15 let. Na prizorišču se bo možno testirati. Cena 12 EUR.
Dodatne informacije: info@dfg.si, GSM: 051 374 475.

Vabilo na Koliščarski dan (pdf)

Koliščarski tabor

Želiš izvedeti več o življenju v prazgodovini in o prvih prebivalcih Ljubljanskega barja koliščarjih?
Uživaš v naravi?
Potem je zate KOLIŠČARSKI TABOR!

Tabor je namenjen otrokom v starosti od 8 do 12 let. Na taboru boš lahko spoznaval zgodovino doline Drage, rastlinstva in živalstva v okolici, se podali na gozdno učno pot, izdelovali koliščarske posode, tekmovali v igri Lov na belega bobra…

Tabor bo potekal: od torka, 24. do četrtka, 26. avgusta 2021

Kaj moraš imeti s seboj?
Šotor, spalno vrečo, baterijo, primerno obleko in obutev (anorak, kopalke, trenirko, kratke hlače, sprej proti komarjem…) in veliko dobre volje. Če nimate šotora ga zagotovijo organizatorji.
Koliko znaša kotizacija?
60 EUR/za vsakega naslednjega otroka 55 eur. Ob prijavi boste prejeli račun za plačilo kotizacije.
Prijave?
Povsem preprosto napišite sporočilo na elektronski naslov naslov: info@dfg.si ali pa pokličite ga. Alenka Jeraj – GSM: 051-374-475 do 18. avgusta 2021. Prijave zbirajo do zasedbe mest.

Več na www.drustvo-frangovekar.si

 

Razstava Barjanka v Bistri

Razstava Barjanka je ponovno na ogled!

Tokrat gostuje v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, kjer si lahko ogledate čudovite fotografije Ljubljanskega barja priznanih fotografov ter domiselne predloge za medaljo kolesarskega maratona Barjanka, ki so jih oblikovali dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana.  Z razstavo obeležujemo 40 let maratona Franja, katerega najmlajša proga je Barjanka.

Ob ogledu razstave se lahko ustavite še ob informativnih tablah o vidri, ki si je svoj življenjski prostor našla v vodah reke Bistre.

Razstavo smo pripravili v sodelovanju s Kolesarskim društvom Rog, družbo BTC, Turizmom Ljubljana, Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana ter barjanskimi občinami, informativne table pa v sodelovanju z Lutro, Inštitutom za ohranjanje naravne dediščine, ki je naš partner v projektu LIFE Naturaviva.

 

Cerkev sv. Mihaela na UNESCO seznamu svetovne dediščine

Ponovno praznujemo!

Odbor za svetovno dediščino UNESCO je namreč 28. julija 2021 na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani, s čimer so jim priznali izjemno univerzalno vrednost. Med izbranimi deli je tudi cerkev sv. Mihaela v Črni vasi, ki jo večina bolj pozna pod imenom Plečnikova cerkev, saj je arhitekt zanjo narisal načrte in prispeval tudi nekaj sredstev za njeno gradnjo.

Jože Plečnik je izdelal načrt za črnovaško cerkev na pobudo soseda, trnovskega župnika Frana Saleškega Finžgarja, gradili pa so jo v letih 1937 in 1938 pod budnim očesom Plečnikovega nečaka kaplana Karla Matkoviča. Čeprav je bila zasnovana kot začasna cerkev, je eno najbolj celostnih del velikega mojstra. Vznožje je kamnito, ostali del pa je izdelan v lesu, namenjen kasnejši nadzidavi, ki jo je preprečila 2. svetovna vojna. Cerkev leži na močvirnem terenu in je zato zgrajena na pilotih, do cerkvene ladje vodi kamnito stopnišče, ki ga sem in tja popestrijo opeke. Notranjost cerkve je poklon ljudskemu stavbarstvu pa tudi skromnosti, ki je pravzaprav le odsev takratnega pomanjkanja denarnih sredstev. Večina opreme je lesena, za nekatere podporne stebre kot tudi za ograjo stopnišča pa so uporabljene navadne kanalizacijske cevi.

Če si boste želeli Plečnikovo cerkev ogledati v teh dneh, pa naj opozorimo na to, da je na cesti v Črni vasi v bližini cerkve popolna zapora prometa.

Voden izlet ob dnevu barij, 25. 7., ob 9. uri

Vsako zadnjo nedeljo v juliju obeležujemo dan barij. Barja, kjer voda stalno ali občasno zastaja, so porasla z vlagoljubnimi rastlinami, iz katerih nastaja šota. Ali veste, da si lahko ostanek visokega barja ogledate tudi v bližini Ljubljane?

 

Če bi si ga radi ogledali v naši družbi, vas vabimo, da se nam v nedeljo, 25. 6. 2021, pridružite na sprehodu po Malem placu (prijave so obvezne!), na katerem boste izvedeli marsikatero zanimivost o barjih, nastanku šote in tudi njenem izkoriščanju. Dobimo se ob 9. uri na parkirišču pri Športnem parku Bevke.

Prijave na voden izlet zbiramo do sobote, 24. 7. 2021, do 12. ure na info@ljubljanskobarje.si, kjer lahko dobite tudi dodatne informacije.

Vodenje bomo izvedli v okviru projekta LIFE NATURAVIVA (LIFE16 GIE/SI/000711) in je BREZPLAČNO.

Obvestilo za obiskovalce Jezera pri Podpeči

Vse obiskovalce jezera pri Podpeči obveščamo, da je Občina Brezovica za namen parkiranja uredila parkirišče ob gasilskem domu Prostovoljnega gasilskega društva Jezero. Parkirišče je od jezera oddaljeno okoli 340 m.

Obenem je Občina vzpostavila novo prometno ureditev ob jezeru in njegovi okolici ter uredila tudi modro cono za pešce. Z novo prometno ureditvijo SE UKINJAJO parkirne površine ob jezeru. Samo parkiranje je tako omejeno izključno na novo urejeno parkirišče, katerega površine so označene na priloženi grafiki. Ustreznost parkiranja bo preverjal Medobčinski inšpektorat in redarstvo.

Vsem obiskovalcem jezera želimo prijetno preživljanje časa v naravi ob jezeru, pri čemer se morajo zavedati pomena okolja in naravne dediščine ter tudi sami s svojim ravnanjem omogočati njihovo ohranjenost.