Podelitev nagrad za najbarjansko zgodbo 2024

V četrtek 7. marca bo na Vrhniki potekala podelitev nagrad za najbarjansko zgodbo 2024. Natečaj za najbarjansko zgodbo razpisuje Kulturno društvo Mah teater v sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti, Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjevo knjižnico Vrhnika ter občinami Vrhnika, Log-Dragomer, Dobrova-Polhov Gradec, Borovnica, Brezovica. Na natečaju so sodelovali učenci in učenke tretje triade osnovnih šol sodelujočih občin.

Dogodek se bo pričel s predvajanjem dokumentarnega filma o Ljubljanskem barju z naslovom Pozabljene in zamolčane vrednote vode ustvarjalca Mateja Vraniča.

Lokacija: Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, Tržaška cesta 25.

Pričetek dogodka: 18.00

Prisrčno vabljeni, vstop je prost!

 

 

 

Znani rezultati dodatnih arheoloških raziskav ostankov kolišča

Kot smo že poročali, smo konec leta 2022 med izkopavanjem novih vodnih habitatov za dvoživke pri Bistri naleteli na ostanke prazgodovinske koliščarske naselbine. V profilu ene od mlak je arheolog, ki je nadzirali izkope, opazil navpične kole, pri podrobnejšem pregledu pa še koščke keramike, kosti, kamne in oglje. Do odkritja je prišlo v relativni bližini predhodno znanega arheološkega najdišča Naselbina Črešnja, ki datira v 4. tisočletje pred našim štetjem.

Arheologi so opravili vzorčenje lesa in 6 vzorcev poslali v nadaljnje analize. Ugotovili so, da gre za ostanke črne jelše, bukve, hrasta in jesena. Radiokarbonska analiza enega izmed vzorcev je pokazala, da les najverjetneje datira v čas med 3526 in 3365 pr. n. št. Drevo naj bi bilo posekano po letu 3425 pr. n. št. Poročilo o raziskavi lahko preberete tukaj.

Po zaključenem popisu najdišča ter odvzemu vzorcev smo izkop hitro zasuli, saj so arheološki ostanki kolišč, predvsem organski ostanki, izjemno občutljivi in na zraku hitro strohnijo in propadejo. Nadomestno mlako smo izkopali na bližnji lokaciji, kjer v teh dneh že gosti svoje prve letošnje dvoživke. Izgradnjo novih mlak ter raziskave, povezane z njimi, smo izvedli v okviru projekta LIFE AMPHICON, ki ga sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za naravne vire in prostor.

Srečali smo se s skrbniki zemljišč

Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje upravlja z zavarovanim območjem v skupni velikost 13 505 ha. Približno 80 % površin je v zasebni lasti. Od leta 2018 smo z odkupom, najemom in neposrednimi prenosi v upravljanje pridobili 230 ha naravovarstveno pomembnih zemljišč, večinoma mokrotnih travnikov. Osrednji ukrep, namenjen izboljšanju njihovega naravovarstvenega stanja, je časovno prilagojena košnja. To za park pretežno izvajajo zunanji izvajalci, za del zemljišč pa smo z lokalnimi kmeti sklenili pogodbe o skrbništvu. Nedavno smo organizirali srečanje, kjer smo se skrbnikom zahvalili za dosedanji trud, pregledali skupne dosežke in se pogovorili o izzivih, s katerimi se srečujemo.

Mokrotni travniki v evropskem merilu veljajo za enega najbolj ogroženih ekosistemov. Obsežne površine smo v preteklosti izgubili zaradi izsuševanja in urbanizacije, izginjajo pa tudi zaradi vedno intenzivnejše  kmetijske obdelave površin na eni in opuščanja rabe in s tem povezanim zaraščanjem na drugi strani. Svoje iz leta v leto opazneje dodajajo tudi podnebne spremembe. Zato na površinah s katerimi upravljamo, izvajamo ukrepe, usmerjene k varstvu različnih ogroženih vrst (npr. kosec, strašničin mravljiščar, veliki pupek, hribski urh in močvirska sklednica), ter nekaterih značilnih barjanskih habitatnih tipov (npr. travniki s prevladujočo modro stožko in nižinski ekstenzivno gojeni travniki).

Skrbniki, ki so v večini lokalni kmetje s čutom za ohranjanje narave, so se zavezali k upoštevanju pogojev prilagojene rabe, npr. opuščanje gnojenja in paše, omejitev časa košnje in števila njenih ponovitev, puščanje nepokošenih pasov, sušenje odkosa na travniku, odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst ter na zemljiščih, oddanih v skrbništvo, ne bodo odstranjevali mejic in druge lesne vegetacije. Pogodbe o skrbništvu smo sklenili s 23 posamezniki in 2 organizacijama. Oddali smo jim 58 zemljišč s skupno površino 35 ha.

Srečanje smo izkoristili za utrjevanje partnerstva in iskanje načinov za dobro sodelovanje tudi v prihodnje. Ob tem smo kmetom še posebej hvaležni za predloge v zvezi z upravljanjem s površinami. Kot poznavalci območja imajo namreč številne dragocene izkušnje, ki bodo omogočile, da mokrotne travnike ohranimo tudi za prihodnje generacije. Veseli nas, da so se pripravljeni vključiti v proces doseganja naravovarstvenih ciljev zavarovanega območja in se jim ob tej priložnosti ponovno iskreno zahvaljujemo.

Vabilo na predavanje Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja

Društvo za ohranjanje naravne dedeiščine Slovenije vas v okviru cikla predavanj Narava kot vrednota vabi na predavanje z naslovom Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja – PoLJUBA.

Največji naravovarstveni projekt, ki se je doslej odvil na območju Ljubljanskega barja, se je zaključil lani jeseni. Predstavili vam bomo nekatere naše najbolj ogrožene vrste in ukrepe, s katerimi smo pristopili k njihovemu varstvu.

Predavanje bo potekalo v sredo, 14. februarja 2024 ob 18. uri v Hostlu Celica (Metelkova 8, Ljubljana).

Spremljati ga bo mogoče tudi preko spleta (klik za pridružitev srečanju).

Vljudno vabljeni!

Priponka: Vabilo društva DONDES

Življenjska povezanost mokrišč in ljudi

Mokrišča predstavljajo enega najbolj ogroženih življenjskih prostorov na Zemlji. Izginjajo kar trikrat hitreje kot gozdovi in od leta 1700 do danes jih je izginilo že več kot 80%. Razlog za hitro izginjaje mokrišč se skriva predvsem v nerazumevanju mokrišč za človeka in naravo. Zdrava mokrišča predstavljajo zibelko biotske pestrosti, vir pitne vode in hrane ter so izjemnega pomena za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje na podnebne spremembe ter za zdravje in dobro počutje ljudi.

Ljubljansko barje kljub dolgotrajnim in velikim izsuševalnim delom ostaja mokrišče. O tem se lahko prepričamo ob pogledu na gosto mrežo izsuševalnih kanalov ter ob vsakoletnih poplavah. Voda pa se na Ljubljanskem barju nahaja tudi pod celotno površino tal, kot podzemna voda. Z ohranjanjem zdravih, globokih, mokrih barjanskih tal ohranjamo tudi bogato naravno in kulturno dediščino ter številne procese, ki tudi nam ljudem omogoča višjo kakovost bivanja.  Vsak poseg na Ljubljanskem barju mora biti zato izredno premišljen in dobro načrtovan!

Pridružite se prizadevanjem za ohranjanje mokrišč in njihovo trajnostno upravljanje. S skupnimi močmi lahko prispevamo k ohranitvi teh dragocenih ekosistemov in življenjski povezanosti mokrišč in ljudi za sedanje in za prihodnje generacije.

Sporočilo za javnost ob svetovnem dnevu mokrišč Ministrstva za naravne vire in prostor

Prebujali smo vrednote vode

Petkovo predstavitev znamke je zaznamovala projekcija dokumentarnega filma Mateja Vraniča z naslovom Pozabljene in zamolčane vrednote vode. Voda je glavni element Ljubljanskega barja in ima ključen pomen tako za naravno kot kulturno dediščino Ljubljanskega barja. V krajinskem parku imamo 55 naravnih vrednot in več kot polovica je hidroloških.

Ena takih je tudi naravna vrednota Jezero pri Podpeči. Podpeško jezero je poznano in dobro obiskano. Direktor Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje, Janez Kastelic, in župan Občine Brezovica, Metod Ropret, sta si bila edina, da morata tako občina kot park poskrbeti za ohranjanje te dragocene naravne vrednote. Občina Brezovica je zato že pred leti odkupila zemljišča, kjer leži jezero, in tudi nekatere travnike ob jezeru ter poskrbela za ureditev parkirišča pri gasilskem domu. Krajevna skupnost Jezero-Podpeč je poskrbela tudi za ureditev in označitev dostopne pešpoti do jezera. O pomenu naravne vrednote in hkrati naravnega spomenika Jezero pri Podpeči sporočata tudi informativna in obvestilna tabla ob samem jezeru.

Veseli smo, da so tudi v Pošti Slovenije prepoznali pomen Podpeškega jezera in mu zato posvetili priložnostno znamko, vrednotnico. Pregledali smo nabor priložnostnih znamk Pošte Slovenije na temo Ljubljanskega barja in našteli smo jih kar 50. Večji del teh znamk smo izdali v knjižici Ljubljansko barje na znamkah. Podpredsednik Filatelistične zveze Slovenije, Igor Pirc, nam je predstavil postopek izbire tematik za nove priložnostne znamke in celotno serijo znamk, ki so izšle na dan 26. 1. 2024. Na Ljubljanskem barju imamo res bogato zakladnico naravne in kulturne dediščine, tako bomo z veseljem podali kakšen predlog za novo vrednotnico tudi mi.

Slikovito predstavitev Podpeškega jezera so nam na risbah predstavili učenci Podružnične šole Jezero. Za kulturno obarvanost petkove prireditve pa so s plesom in pesmijo poskrbeli učenci podružnične šole Notranje Gorice. Vsem sodelujočim na prireditvi se iskreno zahvaljujemo, da ste nam pomagali prebujati vrednote vode.

 

 

S Petrolovo donacijo do celovitejše obnove habitatov plavčka

Družba Petrol je 18. januarja na južni ljubljanski obvoznici uradno odprla prodajni mesti Barje – sever in jug. S tem je obeležila poseben mejnik v skoraj 80-letnici obstoja energetske družbe. Prodajni mesti sta bili zgrajeni v petih mesecih, po vseh najsodobnejših, energetsko učinkovitih ter okolju prijaznih smernicah. Uradno odprtje je bilo obenem tudi priložnost za spodbujanje družbene odgovornosti in zahvalo skupnosti, v kateri bosta prodajni mesti delovali. Ob tej priložnosti so v skladu z vrednotami skupine Petrol Javnemu zavodu Krajinski park Ljubljansko barje namenili finančno podporo za obnovo življenjskih prostorov plavčka (Rana arvalis) na Ljubljanskem barju.

Plavček je vrsta dvoživke, ki je bila najdena na Ljubljanskem barju šele 2010. Po prvih raziskavah je postalo jasno, da je populacija zelo majhna in zaradi tega kritično ogrožena. V Krajinskem parku Ljubljansko barje nameravamo izboljšati življenjsko okolje plavčka. S tem namenom bomo obnovili njegova mrestišča. Poleg tega bomo območje, kjer vrsto najdemo, opremili z opozorilnimi tablami, ki bodo radovedneže odvračale od motenja živali na mrestiščih. Obiskovalci in naravoslovni fotografi, ki jih tja privablja atraktiven razgled na modre žabe, imajo namreč številne negativne vplive na njihovo populacijo.

Predstavitev priložnostne znamke Podpeško jezero

V petek 26. januarja ob 11.00 Pošta Slovenije, Filatelistična zveza Slovenije in Krajinski park Ljubljansko barje vabimo na predstavitev nove priložnostne znamke v dvorano Kulturnega doma v Notranjih Goricah, Podpeška cesta 380. Priložnostna znamka Podpeško jezero izide v malem bloku iz serije Naravna jezera Slovenije.

Pred predstavitvijo znamke bo projekcija krajšega dokumentarnega filma o Ljubljanskem barju, Pozabljenje in zamolčane vrednote vode ustvarjalca Mateja Vraniča. Pevsko in plesno bodo prireditev obarvali prvošolci Podružnične šole Notranje Gorice. Za sodelovanje z likovnimi predstavitvami Podpeškega jezera se zahvaljujemo učencem in mentorjem Podružnične šole Jezero.

Vstop na prireditev je prost. Zaradi lažje organizacije prireditve bomo veseli vaše prijave na info@ljubljanskobarje.si.

Na prireditev se je mogoče pripeljati z mestnim avtobusom 6b ali vlakom (nadomestni avtobus na relaciji Ljubljana -Brezovica), ki krene iz Ljubljane ob 10.15 uri in prispe na železniško postajo Notranje Gorice ob 10.47 uri. Odhod vlaka iz Notranjih Goric proti Ljubljani pa je ob 12.15 uri ali 15.10 uri. Za tiste, ki boste prišli z avtomobilom, pa sporočamo, da so parkirna mesta tik ob dvorani in na bližnjem parkirišču pri končni avtobusni postaji 6b.

Nad invazivni tujerodni dresnik z električnim tokom

V Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje smo se nedavno razveselili nove pridobitve, naprave za uničevanje tujerodnih invazivnih rastlin, imenovane RootWave Pro. Ta s pomočjo električnega toka povzroči segrevanje in uničenje izbrane rastline, vključno z njenimi podzemnimi deli. Rastlin in živali, ki se nahajajo v njeni okolici, pri tem ne poškoduje. Pri večjih rastlinah z bogatim koreninskim sistemom je potrebno za doseganje popolne odstranitve postopek večkrat ponoviti.  

Z novo napravo bomo kot prvi v Sloveniji in v zgled drugim organizacijam in deležnikom na zavarovanem območju na sonaraven način preprečevali in obvladovali širjenje tujerodnih vrst dresnika, med katerimi je najbolj poznan japonski dresnik. V Sloveniji sta sicer prisotni še dve podobni vrsti, sahalinski in češki dresnik.

Japonski dresnik je uvrščen med 100 najbolj invazivnih rastlin sveta. Votla stebla vsako leto poženejo iz podzemnih korenik dva do tri metre visoko. Jeseni nadzemni deli odmrejo, medtem ko podzemne korenike, ki lahko segajo tudi več metrov v globino, uspešno prezimijo. Ker se koščki korenik in spodnji deli stebel uspešno ukoreninjajo, se rastlina zelo uspešno širi. Dresnik najpogosteje obrašča brežine rek in potokov, njegove goste sestoje pa lahko opazimo tudi vzdolž cestnih robov, železniških nasipov in ob robu gozda. Njegovo odstranjevanje je težavno in dolgotrajno. Mlade rastline in manjše sestoje lahko izkopljemo s podzemnimi deli vred. Razrast velikih sestojev običajno omejujemo z redno košnjo. Uporaba herbicidov lahko pripomore k omejevanju japonskega dresnika, a je zaradi njegove razširjenosti ob vodotokih omejena.

Na Ljubljanskem barju se soočamo s prisotnostjo številnih invazivnih tujerodnih vrst. Obnova površin, na katerih se razraščajo, terja veliko znanja in vztrajnosti. Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje je kot upravljavec zavarovanega območja v zadnjih letih v upravljanje pridobil približno 200 ha zemljišč, ki za svoje vzdrževanje in izboljšanje habitatov na njih terjajo raznolike pristope. Veselimo se pomladi, ko bomo lahko novo orodje uporabili tudi v praksi. Hkrati naprošamo vse obiskovalce in lokalne prebivalce Ljubljanskega barja, da na zemljiščih, kjer bo potekalo odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin, upoštevajo opozorilne oznake in tako poskrbijo za svojo varnost.