Krajinski park Ljubljansko barje je eden izmed bolj lahko dostopnih zavarovanih območij narave pri nas. Park prepredajo številne javne poti, večino od njih so poljske poti. Poljske poti so v prvi vrsti namenjene lastnikom zemljišč in kmetom, ki obdelujejo kmetijske površine. V zadnjih letih omenjene poti vse pogosteje uporabljajo tudi rekreativni obiskovalci, kot so sprehajalci, kolesarji in tudi obiskovalci tematskih poti.

V krajinskem parku je bila urejena mreža tematskih poti z namenom usmerjanja obiskovalcev na izbrana območja naravne in kulturne dediščine. Omenjene tematske poti so speljane po javnih poteh in v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Izhodišča omenjenih poti so vezana na vstopne točke, ki se večinoma nahajajo ob glavnih cestah, kjer so tudi postaje javnega mestnega prometa. Na ta način želimo obiskovalce usmerjati na čim bolj trajnosten obisk zavarovanega območja in hkrati razbremeniti osrednji del zavarovanega območja motornega prometa.

Ob glavni cesti med Igom in Škofljico se ob eni od poljskih poti nahaja zemljišče, ki se je do nedavnega uporabljalo kot parkirišče in pogosto tudi kot območje rednega nelegalnega odlaganja odpadkov (tako zemljine, zelenega odreza, gradbenih odpadkov kot klasičnih odpadkov). Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje je omenjeno zemljišče pred leti prevzel v upravljanje in večkrat izvedel njegovo sanacijo tako, da je odstranil odpadke. Ker se razmere niso izboljšale in se je nadaljevalo odlaganje odpadkov, smo v prvi polovici julija izvedli ponovno sanacijo zemljišča. Poleg odstranitve odpadkov so bile na zemljišče nameščene trajne ovire, ki preprečujejo dostop motornih vozil in ponovno odlaganje odpadkov. Namestili smo tudi klopi za obiskovalce.

Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje bo omenjeno zemljišče uporabljal za namene upravljanja okoliških zemljišč ter kot parkirišče za skupine, ki jih zavod vodi po Poti Morostig. V dneh, ko javni zavod ne bo uporabljal omenjenega zemljišča, bo polovica zemljišča ostala odprta kot parkirišče za obiskovalce. V primeru ponovnega odlaganja odpadkov bomo primorani zemljišče popolnoma zapreti. Zato vse obiskovalce prosim, da park obiskujete na naravi prijazen način.

Janez Kastelic
direktor Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje

V Krajinskem parku Ljubljansko barje smo v gojilnici uspešno zaključili drugo sezono gojenja barjanskega okarčka (Coenonympha oedippus). Tudi letos smo s skrbno načrtovanim delom uspešno vzgojili novo generacijo metuljev, ki bodo prispevali h krepitvi ene najbolj ogroženih populacij te vrste v Sloveniji. Ljubljansko barje je edini preostali življenjski prostor te, na življenje na mokrotnih travnikih prilagojene oblike (ekotipa) pri nas. 

Rezultati letošnjega gojenja

Gojenje letos izleženih metuljev se je gojilnici pričelo že junija lani, zadnje bube pa smo v naravo prenesli 19. 6. 2026.

Po lanskem ulovu 10  samic smo v gojilnici zabeležili 619  jajčec, iz katerih se je uspešno razvilo 476  gosenic oziroma 461  bub. V odrasle metulje se je razvilo 436  osebkov, ki smo jih postopoma izpustili na območje Iškega morosta, del pa v tako imenovano donorsko (izvorno) populacijo na Mostišču, med Igom in Škofljico.

Rezultati letošnje sezone presegajo lanskoletne, ob tem pa smo pridobili tudi nekatera nova spoznanja, ki bodo pripomogla k nadaljnjemu izboljšanju postopka gojenja v prihodnjih letih.

Kako poteka gojenje?

Uspešno gojenje zahteva vsakodnevno spremljanje vseh razvojnih stopenj metulja. Iz jajčec se izležejo drobne gosenice, ki se hranijo z ozkim naborom trav in šašev. Med njihovim razvojem je potrebno  zagotavljati primerne razmere, spremljati stanje hranilnih rastlin in gosenic ter odstranjevati morebitne plenilce, kot so pajki, polži in mravlje. Prve gosenice se pričnejo zabubljati že v maju. Bube obmirujejo na rastlinah (podlagi) in se iz njih po 14 do 10 dneh razvijejo odrasli metulji, ki jih nato izpustimo v naravo.

Vsaka sezona prinese nova znanja

Letošnje delo nam je ponovno omogočilo boljše razumevanje biologije barjanskega okarčka in njegovih potreb. Izkušnje, pridobljene med gojenjem, bodo pomembne pri nadaljnjem izboljševanju metod in povečanju uspešnosti gojenja v prihodnjih letih.

Gojenje je le del rešitve

Čeprav so rezultati spodbudni, je gojenje le eden od ukrepov za ohranjanje barjanskega okarčka. Ta vrsta je na Ljubljanskem barju zaradi izgube in spreminjanja življenjskega prostora doživela drastičen upad in se je danes ohranila le še na majhnem delu svojega nekdanjega območja razširjenosti. Brez aktivnega varstva bo  na Ljubljanskem barju izumrla.

Dolgoročni cilj je ohranitev vrste v naravi

Vzporedno z gojenjem izvajamo tudi ukrepe za izboljšanje in dolgoročno ohranjanje njegovega življenjskega prostora. Na osrednjem območju, kjer se je vrsta še ohranila, skrbimo za ustrezno upravljanje travnikov, prilagajamo režim košnje, odstranjujemo lesno zarast in invazivne tujerodne vrste ter ohranjamo razmere, ki jih barjanski okarček potrebuje za svoj razvoj.

Dolgoročni cilj ni trajno gojenje metuljev v gojilnici, temveč vzpostavitev dovolj velike in stabilne populacije v naravi. Gojenje predstavlja premostitveni naravovarstveni ukrep, medtem ko je obnova in ohranjanje kakovostnega življenjskega prostora ključ do tega, da bo barjanski okarček tudi v prihodnje ostal del biotske raznovrstnosti Ljubljanskega barja. Pogoj za to je ustrezno upravljanje mokrotnih travnikov, ki predstavljajo njegov habitat oz. imajo potencial, da bi se vrsta tja lahko razširila. Površine za izvedbo naravovarstvenih ukrepov v Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje zagotavljamo z odkupi zemljišč.

Na Rakovi jelši, zlasti v okolici Poti med jelšami, v zadnjih letih poteka vrsta naravovarstvenih aktivnosti. Območje, ki je bilo v preteklosti opuščeno, travniki pa so se zaraščali, od leta 2018 postopno obnavljamo in vzpostavljanjem sistem mokrotnih travnikov z mejicami. Ključen del naših prizadevanj je tudi odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst. V tednu brez invazivk (1.-7.6. 2026) smo se pridružili iniciativi projekta LIFE OrnamentalIAS in ponovno zavihali rokave.

Na območju smo v preteklih letih izkopali več manjših mlak, ki prispevajo k ohranjanju dvoživk in želve močvirske sklednice. Mlake, izkopane zadnjo zimo, pa so bile načrtovane tako, da ustrezajo potrebam plavčka (Rana arvalis), redke rjave žabe, katere samci se v času parjenja za kratek čas obarvajo modro. Populacija plavčka je omejena na majhen del Ljubljanskega barja. Ker je povsem izolirana, so ukrepi za izboljšanje in ohranjanje njenega življenjskega prostora ključni za njeno preživetje. Mlake so nastale v projektu Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON. Poleg zagotavljanja ustreznih mrestišč v projektu izboljšujemo kopenski habitat dvoživk. Številne vrste dvoživk  namreč večji del leta preživijo na kopnem. Še posebej pomemben kopenski habitat pa so mokrotni travniki.

Za zagotavljanje kakovostnih kopenskih habitatov je ključno omejevanje širjenja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Vrstno pestri travniki brez invazivk omogočajo razvoj raznolikih združb nevretenčarjev, ki predstavljajo ključni vir hrane za dvoživke. Ohranjanje vrstno bogatih mokrotnih travnikov je zato eden od osrednjih ukrepov za njihovo dolgoročno varstvo. Ob tem pa ne smemo pozabiti niti na  urejanje okolice mlak. Ob izkopu mlak se namreč težko izognemo odprtju golih tal, iz katerih med prvimi pokukajo prav invazivke.

Pri uresničevanju naših naravovarstvenih ciljev ima pomembno vlogo tudi sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami. V naše aktivnosti tako redno vključujemo dijake programa naravovarstveni tehnik z BIC Ljubljana, ki Ljubljansko barje spoznavajo tako v okviru praktičnega usposabljanja kot pri različnih terenskih aktivnostih. Iskreno se jim zahvaljujemo, da so nam z veliko mero zavzetosti in dobre volje na pomoč priskočili tudi tokrat.

Z delom na Ljubljanskem barju je pričela v jeseni leta 2022 in hitro osvojila znanje upravljanja z barjanskimi travniki, dobro spoznala območje in predano sodelovala z ekipo sodelavk in sodelavcev ter se veselila skupnih uspehov. Vsakega dela se je lotila z zagnanostjo, še posebej pa je uživala pri delu na terenu. Poleg predanega dela, je človek ob njej čutil toplino, iskrivost ter bližino, ki govori, tudi ko človek molči. Tina je videla in vedela, kdaj in kako pristopiti k bližnjemu, pa naj bo to sodelavec, ali pa lastnik zemljišča, za katerega je vodila postopek odkupa. V spomin na Tino bo na barju ostala mogočna »Tinina jelša«, ohranjena po njeni zaslugi in kot trajen spomin na njeno povezanost z naravo.

Tinina jelša

Raste sredi barjanski travnikov.
Sprehajalci, ki hodijo po bližnji poti, jo le stežka spregledajo.
V dežju mimoidočim prijazno ponuja svojo zeleno streho.

Ptice rade posedajo v njeni veličastni krošnji.
Njeni listi radoživo poplesujejo v ritmu vetra.
Na topel sončen dan, se človek spočije v njeni senci.

Mimo nje vodi poljska pot,
a človek se rad ustavi pod njo,
saj se v njenem objemu počuti domače in sprejeto.

Čeprav smo vsi vedeli, da njeno delo v krajinskem parku ne bo trajalo dolgo in da jo bo pot verjetno vodila nazaj na rodno Gorenjsko, si nikoli nismo predstavljali, da bi nas zapustila tako nenadno. Tina, z nami boš ob napornih bitkah z blatnimi koreninami krhlike; ob tihem cvrčanju dresnikovih stebel; ob vsakem obisku travnikov, ki s tvojo pomočjo ostajajo zatočišče pestrosti barjanskega življenja.

Tina, pogrešamo te.

Sodelavci iz Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje

V petek 22. maja smo zaposleni Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje za Osnovno šolo Borovnica izvedli 3. Dan odprtih vrat Krajinskega parka Ljubljansko barje. Na številnih delavnicah, igrah in vodenju so obiskovalci raziskovali bogato naravno in kulturno dediščino Ljubljanskega barja. Na delavnicah smo predstavili pester živalski in rastlinski svet ter prve stalne naseljence tega območja, koliščarje. S posebno delavnico Lepotica ali zver, smo opozarjali na nevarnost invazivnih tujerodnih vrst ter hkrati predstavili ukrepe, ki jih izvajamo za zatiranje le teh.

Zbrane so nagovorili predstavnik Občine Borovnica, Andrej Klemenc, ravnatelj Osnovne šole Borovnica, Daniel Horvat ter direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, Janez Kastelic. Otvoritev za širšo javnost pa je pospremil tudi nastop šolskega pevskega zbora pod vodstvo zborovodkinje Alje Repnik. Obiskovalci dneva odprtih vrat so si lahko postregli tudi z odličnimi domačimi prigrizki in napitki, ki so jih pripravile žene iz društva podeželskih žena Ajda Borovnica. Za varnost na prireditvi pa so poskrbeli člani Prostovoljnega gasilskega društva Brezovica pri Borovnici. Ob peti uri se je skupina kolesarjev pod vodstvom Andreja Klemenca, člana HUD Karel Barjanski, podala na kolesarjenje od Borovnice do Goričice. Iz Goričice se je skupina pod vodstvom Katarine Drašler sprehodila po Poti na Mah. Raziskovanje zanimivosti Ljubljanskega barja se je nadaljevalo tudi ob kolesarskem povratku v Borovnico.

Veseli smo, da smo z Občino Borovnica, Osnovno šolo Borovnica, PGD Brezovica pri Borovnici, TD Borovnica ter HUD Karel Barjanski uspeli splesti prireditev, ki je privabila precej malih in velikih raziskovalcev Ljubljanskega barja. Vrtimo kolo sedmih barjanskih občin in ko se ustavi, vam sporočimo, v kateri barjanski občini bo prireditev potekala naslednje leto.

V okviru projekta DIVERSE (Interreg Alpski prostor) je v Grattacielo della Regione Piemonte, v Torinu, med 20. in 22. aprilom 2026 potekalo četrto srečanje partnerjev projekta, katerega smo se kot partnerji udeležili tudi s strani Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje. Partnerji smo na srečanju naredili pregled skupnega napredka projekta, pri čemer smo se osredotočili predvsem na primerjalno analizo ter vrednotenje aktivnosti izvedenih v okviru osmih fokusnih laboratorijev, ki so bili vzpostavljeni kot del DiversE pilota. Fokusni laboratoriji igrajo v projektu osrednjo vlogo, saj omogočajo preizkušanje inovativnih pristopov v različnih vrednostnih verigah biomase, hkrati pa poudarjajo lokalne posebnosti in izzive ter skupne priložnosti.

Terenski obisk v Val di Susa

Poučni del srečanja je bil terenski obisk v Val di Susa, ki ga je gostilo gozdarsko podjetje La Foresta S.C.R.L.. Udeleženci smo imeli priložnost iz prve roke opazovati razvoj inovativnega poslovnega modela podjetja, ki se je prvotno osredotočalo na proizvodnjo bioenergije, potem pa se postopoma preusmerilo k lesnim izdelkom z višjo dodano vrednostjo. Sedaj se le še ostanki pri proizvodnji lesnih izdelkov uporabijo za proizvodnjo energije. Takšen pristop je zahteval znatno spremembo miselnosti: namesto da bi začeli z vnaprej določenimi projekti in iskanjem ustreznih surovin, podjetje zdaj oblikuje izdelke na podlagi lokalno razpoložljivih virov. Ta model krepi tako trajnost kot odpornost v gozdarskih vrednostnih verigah.

Ogled se je nadaljeval v Oulxu, kjer smo si ogledali manjšo toplarno na biomaso, ki je del temeljite obnove lokalne šolske stavbe. Cilj projekta je zmanjšati porabo energije v stavbi za 80 % ter hkrati izboljšati splošno učinkovitost sistema. Z nameščeno zmogljivostjo je mogoče ogrevati do trikrat večji prostor kot do zdaj, pri čemer se bodo priključile tudi bližnje stavbe. To je konkreten primer, kako je mogoče ukrepe za energetsko učinkovitost uspešno združiti z ovrednotenjem lokalne biomase.

K bolj trajnostnim vrednostnim verigam

Izkušnje, ki so bile izmenjane med srečanjem partnerjev v Torinu poudarjajo pomen trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v skladu z načeli nove direktive o obnovljivih virih energije, ki spodbuja učinkovito in odgovorno rabo virov biomase. Evropski projekti, kot je projekt DIVERSE, se kažejo kot pomembne platforme za izmenjavo izkušenj in znanja ter nudijo dragocene priložnosti za okrepitev sodelovanja in skupni razvoj bolj odpornih, inovativnih in trajnostnih vrednostnih verig.

Izšel je tudi tretji DiversE Novičnik, ki si ga lahko ogledate na povezavi.

Povzela: Jasna Možina

Fotografije: DiversE arhiv in Jasna Možina

V starosti 58 let se je izteklo življenje dr. Mihaela Brenčiča, doktorja geoloških znanosti in izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je profesor za geologijo na Univerzi v Ljubljani. Ukvarjal se je s hidrogeologijo, geologijo krasa, širšimi raziskavami vode in zgodovino geologije. Na Oddelku za geologijo Naravoslovno tehnične fakultete je predaval na vseh treh stopnjah študija in bil mentor številnim diplomantom, magistrantom in enajstim doktorandom. Gostoval je na univerzah in raziskovalnih ustanovah v Gradcu, Budimpešti, Granadi, Beogradu, Moskvi in v Lizboni.

Poleg vsega zapisanega je bil dr. Brenčič tudi neformalni mentor Javnemu zavodu Krajinski park Ljubljansko barje. Svoje bogato znanje o kompleksni sestavi tal in vodah na Ljubljanskem barju je tako vse od začetkov delovanja javnega zavoda nesebično delil z nami kot:

• recenzent izletniške karte Ljubljansko barje
• predavatelj na usposabljanju za vodnike po Krajinskem parku Ljubljansko barje
• izvajalec strokovnih vodenj na temo voda na Ljubljanskem barju
• izvajalec predstavitve na temo voda na Ljubljanskem barju v okviru projekta Noč raziskovalcev
• recenzent vsebin informativnega modula v Retovju
• strokovni sodelavec v projektu LOKNA, rezultat tega projekta v naravi je Pot barjanska okna
• strokovnjak, ki je vedno našel čas za odgovor na strokovna vprašanja na temo tal in voda Ljubljanskega barja.

V Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje izrekamo iskreno sožalje svojcem dr. Brenčiča in obljubljamo, da bomo znanje, ki smo ga prejeli od njega spoštljivo prenašali naprej.