Vabimo vas, da se nam pridružite na Koliščarskem dnevu v Dragi pri Igu, kjer se boste lahko sodelovali na arheoloških, naravoslovnih in ustvarjalnih delavnicah. Ker je Slovenija letos kulinarična destinacija, je osrednja tema letošnjega Koliščarskega dne KOLIŠČARSKA PREHRANA.
To bo tema na marsikateri delavnici, predvsem pa v koliščarski kuhinji. Sicer pa si bodo obiskovalci v delavnicah lahko pripravili podpepelnjak, iskali in obdelovali arheološke najdbe, oblikovali glino, spoznavali lan in njegove značilnosti, se preizkusili v tkanju, tekmovali v lovu na belega bobra, spoznavali rastlinski in živalski svet v času koliščarjev, spoznavali Jalnove Bobre in Pregljeve zgodbe s konca kamene dobe in še in še …
Na koliščarskem dnevu bo potekala tudi slikarska kolonija, kjer bodo slikarji slikali motive iz koliščarskega življenja.
PROGRAM NA GLAVNEM ODRU:
10.30 – 10 let od uvrstitve ižanskih kolišč, skupaj s kolišči okoli Alp, na prestižni UNESCO seznam svetovne kulturne dediščine in predstavitev projekta Na-kolih
11.00 – Karl Dežman, prvi raziskovalec kolišč na Ljubljanskem barju
12.00 – predavanje o koliščarski prehrani, predava arheolog dr. Anton Velušček
14.00 – pogovor s Sebastjanom Pregljem ter predstava Kamišibaj po motivih knjige Zgodbe s konca kamene dobe
15.00 – gledališka predstava Koliščarji z Velikega jezera
17.30 – razglasitev rezultatov igre Lov na belega bobra
Za udeležbo na dogodku je pogoj PCT. To ne velja za končne uporabnike, ki še niso dopolnili 15 let. Na prizorišču se bo možno testirati. Cena 12 EUR.
Dodatne informacije: info@dfg.si, GSM: 051 374 475.
Želiš izvedeti več o življenju v prazgodovini in o prvih prebivalcih Ljubljanskega barja koliščarjih?
Uživaš v naravi? Potem je zate KOLIŠČARSKI TABOR!
Tabor je namenjen otrokom v starosti od 8 do 12 let. Na taboru boš lahko spoznaval zgodovino doline Drage, rastlinstva in živalstva v okolici, se podali na gozdno učno pot, izdelovali koliščarske posode, tekmovali v igri Lov na belega bobra…
Tabor bo potekal:od torka, 24. do četrtka, 26. avgusta 2021
Kaj moraš imeti s seboj? Šotor, spalno vrečo, baterijo, primerno obleko in obutev (anorak, kopalke, trenirko, kratke hlače, sprej proti komarjem…) in veliko dobre volje. Če nimate šotora ga zagotovijo organizatorji. Koliko znaša kotizacija? 60 EUR/za vsakega naslednjega otroka 55 eur. Ob prijavi boste prejeli račun za plačilo kotizacije. Prijave? Povsem preprosto napišite sporočilo na elektronski naslov naslov: info@dfg.si ali pa pokličite ga. Alenka Jeraj – GSM: 051-374-475 do 18. avgusta 2021. Prijave zbirajo do zasedbe mest.
Tokrat gostuje v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, kjer si lahko ogledate čudovite fotografije Ljubljanskega barja priznanih fotografov ter domiselne predloge za medaljo kolesarskega maratona Barjanka, ki so jih oblikovali dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Z razstavo obeležujemo 40 let maratona Franja, katerega najmlajša proga je Barjanka.
Ob ogledu razstave se lahko ustavite še ob informativnih tablah o vidri, ki si je svoj življenjski prostor našla v vodah reke Bistre.
Razstavo smo pripravili v sodelovanju s Kolesarskim društvom Rog, družbo BTC, Turizmom Ljubljana, Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana ter barjanskimi občinami, informativne table pa v sodelovanju z Lutro, Inštitutom za ohranjanje naravne dediščine, ki je naš partner v projektu LIFE Naturaviva.
Odbor za svetovno dediščino UNESCO je namreč 28. julija 2021 na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani, s čimer so jim priznali izjemno univerzalno vrednost. Med izbranimi deli je tudi cerkev sv. Mihaela v Črni vasi, ki jo večina bolj pozna pod imenom Plečnikova cerkev, saj je arhitekt zanjo narisal načrte in prispeval tudi nekaj sredstev za njeno gradnjo.
Jože Plečnik je izdelal načrt za črnovaško cerkev na pobudo soseda, trnovskega župnika Frana Saleškega Finžgarja, gradili pa so jo v letih 1937 in 1938 pod budnim očesom Plečnikovega nečaka kaplana Karla Matkoviča. Čeprav je bila zasnovana kot začasna cerkev, je eno najbolj celostnih del velikega mojstra. Vznožje je kamnito, ostali del pa je izdelan v lesu, namenjen kasnejši nadzidavi, ki jo je preprečila 2. svetovna vojna. Cerkev leži na močvirnem terenu in je zato zgrajena na pilotih, do cerkvene ladje vodi kamnito stopnišče, ki ga sem in tja popestrijo opeke. Notranjost cerkve je poklon ljudskemu stavbarstvu pa tudi skromnosti, ki je pravzaprav le odsev takratnega pomanjkanja denarnih sredstev. Večina opreme je lesena, za nekatere podporne stebre kot tudi za ograjo stopnišča pa so uporabljene navadne kanalizacijske cevi.
Če si boste želeli Plečnikovo cerkev ogledati v teh dneh, pa naj opozorimo na to, da je na cesti v Črni vasi v bližini cerkve popolna zapora prometa.
Vsako zadnjo nedeljo v juliju obeležujemo dan barij. Barja, kjer voda stalno ali občasno zastaja, so porasla z vlagoljubnimi rastlinami, iz katerih nastaja šota. Ali veste, da si lahko ostanek visokega barja ogledate tudi v bližini Ljubljane?
Če bi si ga radi ogledali v naši družbi, vas vabimo, da se nam v nedeljo, 25. 6. 2021, pridružite na sprehodu po Malem placu (prijave so obvezne!), na katerem boste izvedeli marsikatero zanimivost o barjih, nastanku šote in tudi njenem izkoriščanju. Dobimo se ob 9. uri na parkirišču pri Športnem parku Bevke.
Prijave na voden izlet zbiramo do sobote, 24. 7. 2021, do 12. ure na info@ljubljanskobarje.si, kjer lahko dobite tudi dodatne informacije.
Vodenje bomo izvedli v okviru projekta LIFE NATURAVIVA (LIFE16 GIE/SI/000711) in je BREZPLAČNO.
Vse obiskovalce jezera pri Podpeči obveščamo, da je Občina Brezovica za namen parkiranja uredila parkirišče ob gasilskem domu Prostovoljnega gasilskega društva Jezero. Parkirišče je od jezera oddaljeno okoli 340 m.
Obenem je Občina vzpostavila novo prometno ureditev ob jezeru in njegovi okolici ter uredila tudi modro cono za pešce. Z novo prometno ureditvijo SE UKINJAJO parkirne površine ob jezeru. Samo parkiranje je tako omejeno izključno na novo urejeno parkirišče, katerega površine so označene na priloženi grafiki. Ustreznost parkiranja bo preverjal Medobčinski inšpektorat in redarstvo.
Vsem obiskovalcem jezera želimo prijetno preživljanje časa v naravi ob jezeru, pri čemer se morajo zavedati pomena okolja in naravne dediščine ter tudi sami s svojim ravnanjem omogočati njihovo ohranjenost.
V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.
“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.
Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.
V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.
Splošne informacije Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.
Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.
V letošnjem letu smo v Krajinskem parku Ljubljansko barje ponovno pričeli z izvajanjem izobraževalnih delavnic, na katerih udeleženci od blizu spoznavajo različne vrste dvoživk, njihov življenjski prostor in razloge za njihovo ogroženost.
Delavnice so prilagojene različnim starostnim skupinam, z njimi pa popestrimo učne ure spoznavanja okolja, naravoslovja ali biologije. V prihodnje jih bomo izvajali tudi v obliki naravoslovnih dni.
V kolikor bi želeli, da obiščemo tudi vašo šolo, nam pišite na jasna.tarman@ljubljanskobarje.si.
Dresniki so zelnate trajnice z močnimi korenikami, iz katerih se razvijejo tudi več kot 3 m visoki in 4 cm debeli poganjki. Njihova stebla so pokončna, votla in pri dnu neolistana, listi pa so veliki in široko jajčasti. Cvetovi so združeni v 8 do 12 cm dolga latasta socvetja. Na posamezni rastlini je lahko kar 200.000 cvetov! Njihove korenine segajo do globine 2 m, v širino pa tudi dlje.
Ta opis velja za več podobnih vrst iz skupine dresnikov, pri katerih se uporabljajo tudi enake metode za odstranjevanje. To so japonski dresnik (Reynoutria japonica Houtt.), sahalinski dresnik (Reynoutria sachalinensis (F. S. Petrop.) Nakai and T. Mori) in njun spontan hibrid češki dresnik (Reynoutria x bohemica Chrtek et Chrtková). Sahalinski dresnik lahko zraste celo do 5 m v višino. Vsi pa izvirajo iz Vzhodne Azije.
Japonski dresnik je bil v Evropo prinesen v 19. stoletju kot okrasna rastlina. Predvideva se, da so v Evropo prinesli eno samo rastlino, ki se je kasneje, z vegetativnim razmnoževanjem ter s pomočjo človeka, razširila po vsej Evropi. Prerašča travišča, vlažne in občasno poplavljene površine, bregove potokov in rek ter stoječih voda, robove cestišč, urbana območja … Zelo dobro uspeva na območjih, kjer se uporablja gnojila bogata z dušikom. Povzroča veliko škodo v gospodarstvu, saj zmanjšuje dostopnost območij, odtekanje poplavnih voda, viša stroške vzdrževanja vodotokov in povzroča škodo na infrastrukturi.
Dresnik v prst sprošča snovi, ki preprečujejo rast drugih rastlin, kar imenujemo alelopatija. Te snovi vplivajo tudi na mikroorganizme, ki živijo v prsti, oboje pa posredno povzroča izginjanje domorodnih vrst na območju, kjer raste. Ker spomladi zgodaj požene in zelo hitro raste, zasenči preostale rastline. Učinkoviteje od ostalih tudi privzema hranila iz tal, s čimer zmanjšajo njihovo dostopnost in jih s tem sčasoma izčrpa.
V Veliki Britaniji se z njim prehranjujejo ovce, krave, koze in osli, vendar se pri naših partnerjih v Bosni in Hercegovini njegovo odstranjevanje s pašo koz ni obneslo, saj ga niso želele jesti.
Dresnik tvori skoraj homogene sestoje, v katerih se redko pojavljajo še druge vrste. Preprečuje naravno sukcesijo in obnovo habitatov ter zmanjšuje biotsko pestrost, saj zmanjšuje pestrost rastlinskih vrst na območjih, kjer se pojavlja, posledično pa tudi živali. Največji problem predstavlja v obvodnih habitatih.
Kako jih odstranjujemo?
Dresniki so ene najbolj zahtevnih invazivnih tujerodnih rastlin za obvladovanje. Odstranjujemo jih lahko mehansko ali s pomočjo herbicidov. Mehanske metode so košnja, paša domačih živali in izkopavanje korenin, metode, pri katerih uporabljamo herbicide, pa so škropljenje, premazovanje, injiciranje ali kombinacija teh metod. Herbicidov ne smemo uporabljanje v bližini vode ali v zavarovanih območjih, kjer je to prepovedano. Enkratno odstranjevanje le nadzemnih delov rastlin ni učinkovito. Prav nasprotno. Povzroči le bujnejšo tej hitrejšo rast poganjkov. Glavni problem predstavljajo podzemna stebla (korenike) skupaj s koreninami, saj v njih rastline shranjujejo hranila. Zato dresnika mehansko ne moremo odstraniti, ne da bi odstranili korenike.
Ali ste vedeli?
V vlažnih razmerah lahko le centimeter velik del korenine ali stebla požene in iz njega zraste cela nova rastlina.
