V mesecu juniju so pričele gnezditi močvirske sklednice. Jajca izležejo v plitve kotanje, ki jih nato pokrijejo z zemljo. Želvja jajca pogosto postanejo večerja različnih plenilcev, saj jih plast zemlje le stežka zaščiti. Če želve jajca odložijo na kmetijskih površinah, pa so pogosto v nevarnost tudi zaradi težke kmetijske mehanizacije.

Da bi se iz kar največ jajc uspešno izvalile majhne želvice, smo v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu v maju in juniju 6 samic močvirske sklednice opremili s telemetričnimi oddajniki. Ti nam omogočajo, da sledimo njihovemu gibanju in odkrijemo, kje odlagajo jajca. Gnezda zaščitimo s kovinsko mrežo, kar preprečuje plenjenje. Več kot mesec dni smo tako noči preživljali v Dragi pri Igu, saj je to čas, ko odlagajo jajca. Uspešno smo zavarovali 10 gnezd. Ker razvoj želvjih mladičev v jajcih traja približno 3 mesece, prve od njih pričakujemo konec poletja.

Da bi jih pravočasno opremili z oddajniki, smo močvirske sklednice na tem območju lovili vse od maja. Za lov smo uporabljali vodne pasti.  Na odrasle samice smo namestili oddajnike, ostale ujete osebke pa izmerili, označili njihove oklepe ter nato vse izpustili nazaj v naravo. Skupno smo ujeli več kot 80 osebkov močvirskih sklednic. Ocenili smo, da so bile najstarejše med njimi stare več kot 50 let, opazili pa smo tudi mladiče, ki so iz gnezd zlezli šele letos. Zbrani podatki nam bodo služili tudi pri oblikovanju ocene velikost populacije močvirskih sklednic na območju naravnega rezervata.

Poleg plenilcev in ljudi, ki uničujemo njihovo življenjsko okolje,  so glavni sovražnik močvirske sklednice primerki tujerodnih vrst želv. Te se v naravi največkrat znajdejo po zaslugi ljudi, ki se jih naveličajo kot hišnih ljubljenčkov. V naravnem okolju pa izpuščeni osebki pogosto ogrožajo številne domorodne vrste. Posebno rdečevratke in rumenovratke so bistveno večje in agresivnejše od domorodnih sklednic in jim zato jemljejo prostor za sončenje ter hrano in jih na ta način izpodrinjajo.

Če na Ljubljanskem barju v naravi opazite želvo, nam to lahko sporočite na naslov info@ljubljanskobarje.si ali 031 353 322. S tem boste prispevali k znanju o razširjenosti močvirske sklednice na Ljubljanskem barju in o pojavljanju tujerodnih vrst na tem območju.

Aktivnosti potekajo v okviru projekta ohranjanja močvirske sklednice Emys orbicularis v Italiji in Sloveniji – LIFE URCA PROEMY, ki ga sofinancira LIFE finančni mehanizem Evropske Unije.

V sklopu projekta LIFE URCA PROEMYS smo pripravili kratko animacijo v kateri se predstavi močvirska sklednica – naša edina domorodna sladkovodna želva.

Ogledate si jo lahko tukaj.

Nove mlake, ki smo jih v Krajinskem parku Ljubljansko barje izkopali tekom lanske zime, so postale razmnoževalni habitat številnih vrst dvoživk. V teh dneh smo zaključili drugi pregled, pri katerem smo se osredotočili na iskanje ličink.

Za razliko od prvega pregleda, za katerega smo uporabili vodne pasti, smo med drugim pregledom vzorčenje opravili z vodnimi mrežami. V številnih mlakah smo zabeležili paglavce in mlade osebke rjavih in zelenih žab, ličinke navadnih in planinskih pupkov, razveselili pa so nas tudi že skoraj preobraženi paglavci oz. ličinke zelene rege, hribskega urha in velikega pupka. Vse ulovljene osebke smo natančno dokumentirali, zabeležili pa smo tudi mreste in odrasle živali, ki smo jih opazili. V začetku avgusta bo sledil še tretji pregled, kjer bomo preverili, ali so se dvoživke v mlakah uspešno preobrazile.

Kljub temu, da je letošnje poletje s pogostimi padavinami dvoživkam razmeroma prijazno, so številne nove mlake že v prvi sezoni postale pomemben razmnoževalni habitat. Upamo, da bo žabji podmladek dočakal uspešno preobrazbo.