V sklopu projekta LIFE URCA PROEMYS smo pripravili kratko animacijo v kateri se predstavi močvirska sklednica – naša edina domorodna sladkovodna želva.

Ogledate si jo lahko tukaj.

Nove mlake, ki smo jih v Krajinskem parku Ljubljansko barje izkopali tekom lanske zime, so postale razmnoževalni habitat številnih vrst dvoživk. V teh dneh smo zaključili drugi pregled, pri katerem smo se osredotočili na iskanje ličink.

Za razliko od prvega pregleda, za katerega smo uporabili vodne pasti, smo med drugim pregledom vzorčenje opravili z vodnimi mrežami. V številnih mlakah smo zabeležili paglavce in mlade osebke rjavih in zelenih žab, ličinke navadnih in planinskih pupkov, razveselili pa so nas tudi že skoraj preobraženi paglavci oz. ličinke zelene rege, hribskega urha in velikega pupka. Vse ulovljene osebke smo natančno dokumentirali, zabeležili pa smo tudi mreste in odrasle živali, ki smo jih opazili. V začetku avgusta bo sledil še tretji pregled, kjer bomo preverili, ali so se dvoživke v mlakah uspešno preobrazile.

Kljub temu, da je letošnje poletje s pogostimi padavinami dvoživkam razmeroma prijazno, so številne nove mlake že v prvi sezoni postale pomemben razmnoževalni habitat. Upamo, da bo žabji podmladek dočakal uspešno preobrazbo.

Dvoživke poleg ustreznih mlak, v katerih se lahko uspešno razmnožujejo, za preživetje nujno potrebujejo tudi primeren kopenski habitat. Večina vrst namreč večji del leta pravzaprav preživi na kopnem. Še posebej pomembni so za njih mokrotni travniki, ki jim služijo kot prehranjevalni habitat.

V letošnjem letu smo na zemljiščih, namenjenih varstvu dvoživk, prvo košnjo in travniško mulčenje opravili v začetku junija. Zgodno košnjo izvajamo na zemljiščih, ki jih preraščajo invazivne tujerodne vrste, zlasti zlata rozga. Z zgodnjo in  pogosto košnjo namreč preprečujemo njeno cvetenje in s tem semenenje, na dolgi rok pa tudi izčrpavamo že prisotne rastline. S takšnim upravljanjem bomo postopoma vzpostavili razmere za rast tipičnih vrst mokrotnih travnikov. Travnike, na katerih že prevladujejo značilne mokrotne vrste, kosimo pozneje v sezoni, ko domorodne rastlinske vrte že zaključijo s semenenjem.

Poleg tega smo konec junija opravili negovalna dela na mladih mejicah, ki smo jih posadili v pretekli zimi. Mlada drevesca in grme smo ročno obkosili, pasove med mejicami in jarki pa zmulčili. Tako bodo deležni več sonca, kar bo pospešilo njihovo rast.

Mejice so pomemben del kmetijske krajine. Povezujejo različne življenjske prostore, v katerih ima dobre pogoje za življenje pester nabor rastlinskih in živalskih vrst. Dvoživke v mejicah najdejo skrivališče oz. zatočišče in hrano, nekatere pa tam tudi prezimujejo.

Pred nekaj dnevi nas je obiskala ekipa portala N1 Slovenija. Z novinarko Sarah Naubauer smo se pogovarjali o Ljubljanskem barju in izzivi, s katerimi se v Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje soočamo pri svojem delu.

“Zakaj bi morali kmetje spremeniti svoje prakse zaradi “nekega metulja”? Kako je mogoče, da na Ljubljanskem barju, ki je mokrišče, primanjkuje vode in morajo v okviru evropskih projektov kopati mlake, kamor se lahko zatečejo dvoživke? Leta 1999 so na Barju našteli 245 ptic koscev, leta 2009 122, lani 47, letos pa le še 32. Koliko prostora je v krajinskem parku – naravnem bogastvu – sploh še ostalo za naravo?”

Vabljeni k ogledu nastalega prispevka.