Mednarodna noč netopirjev tudi na Ljubljanskem barju

Mednarodna noč netopirjev je dogodek (MNN), ki po svetu poteka že vse od leta 1997, pri njem pa danes sodeluje več kot 30 držav. Slovenija se je praznovanju temu dogodku prvič pridružila leta 1999 in od takrat Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev v sodelovanju z mnogimi drugimi organizacijami vsakoletno organizira različne osveščevalne aktivnosti. Namen MNN je izobraževanje javnosti o biologiji, pomenu in varstvu netopirjev ter njihovih habitatov preko raznolikih aktivnosti: predavanj, razstav, vodenih sprehodov s poslušanjem in opazovanjem netopirjev ipd.

Letos MNN poteka na kar 7 lokacijah v Sloveniji in veseli smo, da je ena tudi na Ljubljanskem barju:

KJE? Zborno mesto: Na parkirišču pred cerkvijo Sv. Duh v Vnanjih Goricah
KDAJ? V soboto, 15. 9. 2023, med 16.15 in 20.15
KAJ? Delavnice in aktivnosti za otroke, predavanje, opazovanje netopirjev
ORGANIZATORJI: Zavod RS za varstvo narave (OE Ljubljana), Občinsko društvo podeželske mladine in
družin Brezovica, Livia liberte kulturno in umetniško društvo
KONTAKTNE OSEBE: Karolina Rebernik (01 2445 370, karolina.rebernik@zrsvn.si), Drago Stanovnik (051
344 688, drago.stanovnik@gmail.com), Kaja Kramer (041 439 063, livia.liberte@gmail.com)

Bolj podroben program si lahko preberete tu.

Če še niste prepričani, ali bi se udeležili katerega od dogodkov MNN, spodaj podajamo še nekaj zanimivosti iz sveta teh skrivnostnih letalcev:

Netopirji so edini sesalci, ki so sposobni aktivnega leta. Ta unikatna sposobnost jim v kombinaciji z eholokacijo daje izreden ekološki pomen, saj med drugim močno prispevajo k uravnavanju populacij žuželk in drugih členonožcev v okolju. Žal pa ljudje netopirje zaradi skrivnostnega nočnega življenja in neresničnih vraž, ki krožijo o njih, pogosto smatrajo kot neprijetne živali, ki se zapletajo v lase ali pa nadlogo, ki se jim je zaredila na podstrešju. Zato pogosto pride do preganjanja netopirjev iz zatočišč, uničevanja zatočišč ali celo pobijanja. Zaradi tega so danes netopirji med najbolj ogroženimi vrstami sesalcev v Sloveniji in svetu.

Ljubljana bogatejša za novo tematsko pot – Pot med jelšami

Na Rakovi jelši v Ljubljani je zaživela nova 3 kilometrska tematska pot – Pot med jelšami, ki obiskovalce popelje po mozaiku travnikov, njiv, mejic in jarkov. Na njej obiskovalci lahko spoznajo življenje nekaterih značilnih, a vedno bolj ogroženih prebivalcev Ljubljanskega barja, kot so močvirska sklednica, koščični škratec, puščavnik, hribski urh, strašničin mravljiščar in kosec. Pot je primerna tako za individualne kot skupinske oglede.

Pot med jelšami pa je le eden izmed rezultatov več kot petletnega projekta PoLJUBA, v okviru katerega so bili v dobrih petih letih trajanja projekta na skupno 177 ha zemljišč izvedeni številni ukrepi za obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov ter nekaterih najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst na Ljubljanskem barju. Velik del sredstev od skupne vrednosti 4,12 milijona (80 odstotkov sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, preostalih 20 odstotkov prispeva Republika Slovenija) je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB) namenil odkupu kmetijskih in gozdnih zemljišč, saj je to najučinkovitejši način za zagotavljanje ustreznega upravljanja.  Odkupljenih je bilo kar 77 ha naravovarstveno pomembnih zemljišč, predvsem na območju med Igom in Škofljico. S tem bodo lažje zagotavljali trajnost rezultatov tudi po koncu projekta, saj bo z zemljišči še naprej upravljal JZ KPLB, tudi v sodelovanju z lokalnimi kmeti preko skrbniških pogodb.

Med ključnimi dosežki projekta sta tudi uspešno izvedena ukrepa za živalski vrst, ki sta bili tik pred izumrtjem, in sicer doselitev metulja barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost in obogatitev populacije hrošča puščavnika na območju Mestnega loga v Ljubljani. V obeh primerih je bila doselitev osebkov, vzgojenih v gojilnicah, prepoznana kot nujen ukrep za ohranitev njunih močno ogroženih populacij na Ljubljanskem barju. Za kačjega pastirja koščičnega škratca so s prilagojenim vzdrževanjem obnovili in izboljšali stanje njegovega habitata na skupno 13,7 km jarkov na Ljubljanskem barju. Z izkopom 41 manjših mlak in sklopov luž so povečali površino vodnega habitata za dvoživko hribski urh ter zanj zasadili 300 metrov novih mejic. Za edino slovensko avtohtono sladkovodno želvo močvirsko sklednico pa so razpršeno preko celotnega Ljubljanskega barja izkopali 42 novih mlak in oblikovali 47 gnezdišč.

Projekt se s 30. septembrom 2023 zaključuje, kar pa ne pomeni, da se zaključujejo tudi prizadevanja za ohranjanje narave. Kot je povedala Anja Oven, vodja projekta PoLJUBA, je posebna pozornost namenjena tudi ozaveščanju prebivalcev in obiskovalcev Ljubljanskega barja o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti tega območja. Na območju Rakove jelše, so v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, ki je za namene izvedbe projektih aktivnosti predala v brezplačno uporabo kar 16 ha svojih zemljišč, izvedli številne naravovarstvene ukrepe za obnovo vlažnih ekstenzivnih travnikov. Nekoč zapuščeno in zaraščeno območje je danes bolj podobno značilni mozaični krajini Ljubljanskega barja, s prepletom gozdnih oziroma zaraščenih površin, mejic, travnikov in osuševalnih jarkov. To pa bodo obiskovalci lahko opazovali in doživeli ob sprehodu po na novo vzpostavljeni trikilometrski krožni tematski Poti med jelšami. Primerna je za obisk peš ali s kolesom, ustavijo pa lahko na osmih postajah, ki so opremljene z različnimi interpretacijskimi orodji in urbano opremo. Prav tako je vsaka postaja opremljena s QR kodo, preko katere so na voljo zvočna besedila ter posnetki nekaterih predstavljenih vrst. Pot lahko obiščete individualno ali pod strokovnim vodstvom vodnika JZ KPLB. V okviru projekta so pripravili tudi program za izvedbo naravoslovnih dni za osnovnošolske in srednješolske skupine.

Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic je ob odprtju poti poudaril, da ohranjanje narave in okolja v današnjem času postaja prva prioriteta. Da se je ta projekt financiral s sredstvi kohezijskega sklada, je odraz odgovorne politike do okolja. Pri tem sta imela ključno vlogo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ter Ministrstvo za naravne vire in prostor. Na dogodku je poudaril še odlično sodelovanje in pomoč Mestne občine Ljubljana pri uresničitvi projekta, zlasti na območju Rakove jelše. Izvedba interpretacijske poti in ukrepov za naravo na tem območju bi bili težko uresničljivi brez njihove polne podpore.

Boštjan Koritnik, podžupan Mestne občine Ljubljana, je povedal, da se po zadnjih statistikah kar 66 % Ljubljančanov vsaj dvakrat tedensko ukvarja s športom in rekreacijo, želeli pa bi si, da bi bil ta delež še višji, zato bo nova Pot med jelšami več kot dobrodošla pridobitev. Ob tem se je zahvalil vsem štirim partnerjem projekta ter obema ministrstvoma, ki so prispevali k temu, da lahko Ljubljana ponudi nove rekreativne možnosti.

Da gre za visoko zavedanje o pomembnosti ohranjanja narave in okolja tudi na nacionalni ravni je pokazala prisotnost obeh ključnih ministrstev. Državni sekretar na Ministrstvu za regionalni razvoj in kohezijo mag. Marko Koprivc je v nagovoru izpostavil, da se tako Ljubljana kot država zavedata pomena ozelenitve bivanjskih okolji ljudi, ki pomembno vplivajo na kvaliteto življenja na eni strani in izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti na drugi strani, seveda tudi ob upoštevanju prilagajanja podnebnim spremembam. Andrej Bibič, vodja sektorja za biotsko raznovrstnost na Ministrstvu za naravne vire in prostor, pa je pojasnil, da je za zaustavitev upada biotske raznovrstnosti ključno izboljšanje življenjskega okolja najbolj ogroženih vrst in habitatnih tipov na terenu. V finančni perspektivi 2014–2020 je bilo prvič omogočeno, da so bili naravovarstveni projekti izvajani samostojno, preko neposrednih potrditev, kar je omogočilo bolj ciljno in učinkovitejšo izvedbo. Ministrstvo pričakuje nadgradnjo uspešnih projektov, ki bodo potrjevani na ta način tudi v aktualni finančni perspektivi.

 

Odprta tematska pot na Rakovi jelši

Na Rakovi jelši v Ljubljani je zaživela nova 3 kilometrska tematska pot – Pot med jelšami. Na njej obiskovalci spoznavajo življenje nekaterih značilnih, a vedno bolj ogroženih prebivalcev Ljubljanskega barja, kot so močvirska sklednica, koščični škratec, puščavnik, hribski urh, strašničin mravljiščar in kosec.

Pot je eden izmed rezultatov več kot petletnega projekta PoLJUBA. V dobrih petih letih trajanja tega projekta so bili na skupno 177 ha zemljišč izvedeni številni ukrepi za obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov ter nekaterih najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst na Ljubljanskem barju.

Pot je primerna tako za individualne kot skupinske oglede. Več o poti in dostopu do poti.

 

Za voden ogled se obrnite na info@ljubljanskobarje.si.

 

 

Koliščarski dan, 26. 8. 2023

Vabimo vas, da se nam pridružite na letošnjem Koliščarskem dnevu, kjer boste spoznali, kako so nekoč živeli koliščarji. Tema letošnjega Koliščarskega dne je koliščarski dom. Udeležili se boste lahko različnih delavnic, ki bodo razdeljene na tri sklope: arheološke, naravoslovne in ustvarjalne, si s kolesom ogledali Naravni rezervat Ribniki v dolini Drage pri Igu, prisluhnili zanimivim predavanjem, jahali s konji, uživali v predstavi Koliščarji z Velikega jezera po motivih Jalnovih Bobrov ali se udeležili igre Lov na belega bobra.

KDAJ: sobota, 26. avgust 2023, med 10. in 17. uro

KJE: Draga pri Igu (pri ribniku Rakovnik)

Koliščarski dan – program 2023

Koliščarski dan – cenik 2023

Marelični trubadur

Ste na sprehodu po Tivoliju, Rožniku ali Barju zavohali marelice, pa le-teh ni bilo v bližini? Če ste v bližini zagledali tudi starejša večja listnata drevesa, potem je velika verjetnost, da v njih živi hrošč zahodni puščavnik (Osmoderma eremita).

Samci te vrste namreč v času svatovanja oddajajo vonj, ki spominja na marelice. V Krajinskem parku Tivoli Rožnik in Šišenski hrib prav s pomočjo feromonov tega hrošča izvajajo spremljanje populacije zahodnega puščavnika. V Krajinskem parku Ljubljansko barje pa od leta 2019 izvajamo ukrepe za varstvo te vrste. Več o tem so povedali zaposleni obeh krajinskih parkov v krajšem radijskem prispevku. 

Vabljeni k poslušanju (prispevek o zahodnem puščavniku najdete v 12. minuti oddaje).

Varovanje gnezd pribe

Ornitologi so letos na Ljubljanskem barju in Dravsko-Ptujsko-Središkem polju iskali gnezda pribe. Akcija je potekala v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (SN SKP), v katerem je med intervencijami Shem za okolje in podnebje (SOPO) ena namenjena varstvu gnezd pribe na njivah – INP 8.09 Varstvo gnezd pribe. Cilj ukrepa je postopno povečati gnezdeče populacije pribe.

Priba večinoma gnezdi na golih tleh, strniščih in koruznih njivah. Z izbiro teh podlag za gnezdenje se dejansko ujame v tako imenovano ekološko past. Priba naštete površine oceni kot ustrezne za gnezdenje, ne predvidi pa, da bi bilo njeno gnezdo lahko uničeno zaradi kasnejših kmetijskih opravil in naravnih dejavnikov. Z vsakim obvarovanim gnezdom pomembno prispevamo k ohranjanju populacije te vrste. Priba je vrsta Nature 2000.

Ornitologi so najdena gnezda pribe na njivah označevali z en meter visokimi količki, zapičenimi v razdalji okoli metra od gnezda. Koordinate najdb so sporočili Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP), ki je obvestila pristojne na Javni službi kmetijskega svetovanja (JSKS). Slednji so se z lastnikom njive, na kateri je bilo gnezdo najdeno, dogovorili za terenski obisk. Na srečanju je strokovnjak za ptice lastniku predstavil pomen ukrepa za varstvo pribe, ki ga letos izvajajo prvič.

Med koncem marca in koncem maja 2023 so na Ljubljanskem barju našli 57 gnezd pribe. Poročilo Vzpostavitev evidence Priba gnezda za leto 2023 v okviru izvajanja SOPO sheme INP 8.09 Varstvo gnezd pribe je dostopno na tej povezavi.

Mednarodni dan barij

Kaj sploh je barje? Zakaj je potrebno opozarjati na pomen barij? Ali je na Ljubljanskem barju še kaj barja? 

Barje je poseben tip mokrišča, za katerega je značilno stalno ali občasno zastajanje vode. Porasla so z vodoljubnimi in vlagoljubnimi rastlinami, iz katerih nastaja šota.

V zadnjih letih je bil velik del barij po svetu izsušen. Z izsuševanjem barij izgubljamo tudi številne ekosistemske storitve, ki nam jih ta območja nudijo (blažitev podnebnih sprememb, biotska pestrost, vpogled v preteklost …). O pomenu barij lahko prisluhnete tudi v radijski oddaji RTV SLO.

Preko dvesto let izsuševalnih del na Ljubljanskem barju je pripeljalo do tega, da imamo danes na tem območju le še manjše območje nizkega barja Strajanov breg in nekaj ostankov visokega barja (Kozlerjeva gošča, Goriški mah, Mali plac …).

Za ohranitev barij je ključno ohranjanje dovolj visokega nivoja podzemne vode in ohranjanje značilnih barjanskih tal ter pokritost le-teh z značilnim barjanskim rastjem. Kot obiskovalci teh občutljivih območij bodimo zato še posebej pazljivi in previdni ter uporabljamo le urejene in označene poti. 

 

Ščitimo gnezda močvirske sklednice

V mesecu juniju so pričele gnezditi močvirske sklednice. Jajca izležejo v plitve kotanje, ki jih nato pokrijejo z zemljo. Želvja jajca pogosto postanejo večerja različnih plenilcev, saj jih plast zemlje le stežka zaščiti. Če želve jajca odložijo na kmetijskih površinah, pa so pogosto v nevarnost tudi zaradi težke kmetijske mehanizacije.

Da bi se iz kar največ jajc uspešno izvalile majhne želvice, smo v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu v maju in juniju 6 samic močvirske sklednice opremili s telemetričnimi oddajniki. Ti nam omogočajo, da sledimo njihovemu gibanju in odkrijemo, kje odlagajo jajca. Gnezda zaščitimo s kovinsko mrežo, kar preprečuje plenjenje. Več kot mesec dni smo tako noči preživljali v Dragi pri Igu, saj je to čas, ko odlagajo jajca. Uspešno smo zavarovali 10 gnezd. Ker razvoj želvjih mladičev v jajcih traja približno 3 mesece, prve od njih pričakujemo konec poletja.

Da bi jih pravočasno opremili z oddajniki, smo močvirske sklednice na tem območju lovili vse od maja. Za lov smo uporabljali vodne pasti.  Na odrasle samice smo namestili oddajnike, ostale ujete osebke pa izmerili, označili njihove oklepe ter nato vse izpustili nazaj v naravo. Skupno smo ujeli več kot 80 osebkov močvirskih sklednic. Ocenili smo, da so bile najstarejše med njimi stare več kot 50 let, opazili pa smo tudi mladiče, ki so iz gnezd zlezli šele letos. Zbrani podatki nam bodo služili tudi pri oblikovanju ocene velikost populacije močvirskih sklednic na območju naravnega rezervata.

Poleg plenilcev in ljudi, ki uničujemo njihovo življenjsko okolje,  so glavni sovražnik močvirske sklednice primerki tujerodnih vrst želv. Te se v naravi največkrat znajdejo po zaslugi ljudi, ki se jih naveličajo kot hišnih ljubljenčkov. V naravnem okolju pa izpuščeni osebki pogosto ogrožajo številne domorodne vrste. Posebno rdečevratke in rumenovratke so bistveno večje in agresivnejše od domorodnih sklednic in jim zato jemljejo prostor za sončenje ter hrano in jih na ta način izpodrinjajo.

Če na Ljubljanskem barju v naravi opazite želvo, nam to lahko sporočite na naslov info@ljubljanskobarje.si ali 031 353 322. S tem boste prispevali k znanju o razširjenosti močvirske sklednice na Ljubljanskem barju in o pojavljanju tujerodnih vrst na tem območju.

Aktivnosti potekajo v okviru projekta ohranjanja močvirske sklednice Emys orbicularis v Italiji in Sloveniji – LIFE URCA PROEMY, ki ga sofinancira LIFE finančni mehanizem Evropske Unije.

 

Spoznajte močvirsko sklednico

V sklopu projekta LIFE URCA PROEMYS smo pripravili kratko animacijo v kateri se predstavi močvirska sklednica – naša edina domorodna sladkovodna želva.

Ogledate si jo lahko tukaj.