22. marca – ob Svetovnem dnevu voda, je v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri pri Vrhniki, potekala že 13. prireditve Moja reka praznuje.

Ustvarjalci letošnje prireditve so obiskovalce popeljali na potovanje preko glasbe, čudovitih fotografij ter izbranih citatov naših največjih ustvarjalcev pisane besede (akustični umetnik Karl Vizek, instrumentalni kvartet Semprevivum ter eden naših najbolj uveljavljenih vsestranskih umetnikov Lado Jakša). Zbrane sta še posebej očarali multimedijski predstavitvi Lada Jakše na temo Ljubljanice in ledenikov v obliki projekcije lastnih fotografij ter fotografij Rada Krasnika in Marka Muleja, spremljanih z avtorsko glasbo na različnih instrumentih.

O pomenu in izzivih upravljanja z vodami, zavarovanimi območji ob njih ter pomenu ohranjanja le teh so spregovorili številni govorniki. Polno dvorano obiskovalcev je prvi pozdravil minister za naravne vire in prostor Jože Novak.  Poudaril je, da je treba vodo, ki smo jo nekdaj poleg vodooskrbe obravnavali predvsem kot energetski vir, pomemben dejavnik v industrijskih procesih in v funkciji omogočanja transporta, danes v prvi vrsti obravnavati tako, kot je bila predstavljena na sami prireditvi, se pravi kot kulturni fenomen. Z opozorilom, da Slovenija sicer glede voda ni neposredno in usodno odvisna od ledenikov, ki se zaradi podnebnih sprememb vse hitreje talijo, vendar nas to ne odvezuje od odgovornega ravnanja z vodami, ki potrebujejo svoj življenjski prostor, je kratek govor ministra z navezavo na kontekst letošnjega svetovnega dneva voda dopolnila direktorica Direktorata za vode dr. Lidija Globevnik. Sledil je nagovor direktorja Krajinskega parka Ljubljansko Barje Janeza Kastelica. Spomnil je, da se je prireditev skozi leta iz obrobnega lokalnega dogodka postala eden najbolj prepoznavnih obeleženj svetovnega dneva voda v Sloveniji in opozoril na to, da na Ljubljanskem barju voda determinira tako poselitev kot kmetijstvo. Tega se na žalost zavemo predvsem ob poplavah, k sreči pa obstaja realna možnost, da se bo znotraj skupne evropske kmetijske politike vzpostavil poseben okvir za kmetovanje na zaščitenih območjih narave. Pobudnik prireditve Bojan Čebela je obudil spomin na fenomen reke sedmih imen kot najdaljše reke ponikalnice na svetu in edinstvenim sotočjem dveh podzemnih rek, ki jim ni para v Evropi. Opozoril je tudi na izjemne arheološke najdbe predmetov, katere izvirajo iz bronaste in železne dobe in nakazujejo, da je reka Ljubljanica imela močan obredni pomen. Osrednji govornik direktor Zavoda za ribištvo Slovenije Matevž Podjed je izpostavil enkratnost prostora ob Ljubljanici od njenega izvira do izliva v svetovnem merilu tako z vidika izredno pestrega in v osnovi dobro ohranjenega naravnega okolja in številnih enkratnih naravnih vrednot kot tudi z vidika bogate kulturne dediščine, katere materialna osnova so od izvira do izliva voda, kamen in les. Največji izziv, ki je pred nami je v tem, da bodo lahko ljudje v porečju reke sedmih imen spet živeli prav od te osnove, za kar ni dovolj le njihovo znanje in podjetnost, temveč potrebujemo tudi ustrezne razvojen politike in spodbude.

Na pragu pomladi, svetovnega dne voda in meteorologije smo na Ljubljanskem barju priča poplavam. Kljub temu, da predstavljajo poplave reden dogodek na Ljubljanskem barju, nas te v zadnjih letih vedno bolj presenečajo. Ne pojavljajo se več samo pomladi in jeseni, kot smo bili dolga leta navajeni, pred leti smo doživeli poplave v mesecu avgustu. Tudi trajanje in obseg poplav preseneča.

V veliko pomoč pri vse manj predvidljivih dogodkih so nam javne službe kot je Agencija za okolje, ki izdaja napovedi in opozorila pred nevarnimi hidrološkimi razmerami. Operativna prognostične hidrološka služba neprestano spremlja vodne razmere. V primeru velike verjetnost nastanka izrednih hidroloških razmer izda in objavi opozorilo. S tem ima Agencija za okolje odgovorno vlogo pri zgodnjem povečanju pripravljenosti in zmanjšanju vpliva tovrstnih dogodkov na družbo.

V letošnjih poplavah je na Ljubljanskem barju v večini poplavljala reka Ljubljanica. Ta skrivnostna reka sedmerih imen prinaša na Barje tudi poplavne vode iz Notranjske. V soboto 22. marca v sodelovanju z Humanistično umetniškim društvom Karel Barjanski že 13 leto organiziramo dogodek, ki je posvečen tej reki. Pridružite se nam v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri na dogodku Moja reka praznuje.

Višje temperature in dež sta iz zimskega mirovanja na dan privabila prve dvoživke, ki so se množično napotile proti mrestiščem (mlakam in drugim vodnim bivališčem), kjer se parijo. V obdobju parjenja samec stisne samico v paritveni objem (t.i. ampleksus), samica pa nato začne odlagati jajca v obliki mresta, ki ga samec sproti zunanje oplodi. Že vsaka najmanjša motnja na mrestišču, kot je npr. fotografiranje, zanje predstavlja stres. Zato se lahko par med parjenjem prehitro loči, zaradi česar samica odloži neoplojena jajca. S pogostimi motnjami se število neoplojenih mrestov povečuje, kar zmanjšuje razmnoževalni uspeh dvoživk.

Pomembno je, da imajo dvoživke na voljo primerna mrestišča brez motenj in da je negativen vpliv človeške prisotnosti čim manjši. Zato smo na najranljivejših območjih ob vodnih površinah na parcelah v našem upravljanju postavili opozorilne table. Z njimi obiskovalce obveščamo, da zaradi zagotavljanja ugodnih razmer za ohranitev ogroženih vrst dvoživk dostop do mlak trenutno ni dovoljen. Prav zato so območja tudi pod poostrenim naravovarstvenim nadzorom.

V torek, 11. marca, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MGKP) na Brdu pri Kranju organiziralo posvet Prihodnost kmetijstva in hrane v luči novih izzivov. Direktor direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji, Wolfgang Burtscher, je uvodoma predstavil Vizijo EU za kmetijstvo in hrano. Poudaril je, da je kmetijstvo in prehrano treba zagotoviti po vsej Evropi, pri načrtovanju in viziji pa upoštevati teritorialne vidike, saj, kot pravi, »ni mogoče enega recepta predpisati za vse kmetijske sisteme«. Vizija prinaša pomembna spoznanja, med drugim, da je treba s subvencijami podpreti tiste, ki to najbolj potrebujejo, to so mladi kmetje ter srednje in majhne kmetije.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Mateja Čalušić, je povedala: »Ambicija ministrstva je, da v tem letu pripravimo strokovne podlage in izhodišča za slovensko Vizijo in izpeljemo proces dialoga.« Pri pripravi Vizije Slovenije za kmetijstvo in hrano bo potrebno nasloviti tudi vprašanje, kako naprej s kmetovanjem na zavarovanih območjih, na Naturi 2000, območjih krajinskih parkov, kjer so proizvodnim ciljem nadrejeni neki drugi cilji, npr. glede varovanja narave. »Kmetovanje na varovanih območjih je specifično, zato bi bilo ukrepe na takih območjih treba naslavljati ciljno«, je na posvetu na Brdu pri Kranju poudaril direktor Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB), Janez Kastelic, kot eden izmed povabljenih govorcev na posvetu.

Popoldne je na Ljubljanskem barju potekal ogled dobrih praks kmetovanja, ki ga je organiziralo MKGP v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo, JZ KPLB ter kmeti. Na terenskem ogledu so direktorju direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji, Wolfgangu Burtscherju, predstavili tri različne tipe tradicionalnih govedorejskih kmetij v zavarovanem območju: ekološko, ekstenzivno in intenzivno kmetijo. Na terenskem obisku so udeleženci posebej izpostavili posebnosti kmetovanja na mokriščih, s predstavitvijo prednosti in slabosti. Direktor JZ KPLB, Janez Kastelic, je podal predlog, da se za zavarovana območja oblikuje posebne ukrepe z upoštevanjem vseh specifik v okviru skupne kmetijske politike. Wolfgang Burtscher je bil s terenskim obiskom Ljubljanskega barja zelo zadovoljen. Poudaril je pomen ohranjanja tradicionalnih kmetij, kar je posebej zapisano tudi v Viziji EU za kmetijstvo in hrano. Takšni terenski obiski so priložnost, da se izkušnje, ki jih je dobil, prenesejo oziroma se ustrezno dopolnijo tudi v Viziji EU za kmetijstvo in hrano.

Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ki ga vsako leto obeležujemo 3. marca, ozavešča o pomenu varstva narave in izzivih, s katerimi se soočajo ogrožene vrste. Letošnja tema, »Financiranje ohranjanja prosto živečih vrst: naložba v ljudi in planet«, poudarja nujnost novih finančnih pristopov za trajnostno varstvo biodiverzitete.

Krajinski park Ljubljansko barje je največje zavarovano območje mokrotnih travnikov v Sloveniji, ki nudi življenjski prostor številnim ogroženim in zavarovanim vrstam. V Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje  pri ohranjanju narave sodelujemo z lokalnimi skupnostmi, lastniki zemljišč ter strokovnimi organizacijami. Pomemben del finančnih sredstev za izvajanje naravovarstvenih ukrepov v krajinskem parku zagotavljamo z evropskimi projekti. V letošnjem letu v Krajinskem parku Ljubljansko barje izvajamo:

Projekt ŽivoLjuB
V obdobju 2025-2029 bomo nadgrajevali ukrepe, ki smo jih izvajali v že zaključenem projektu PoLJUBA. Glavni cilji projekta so izboljšanje stanja ohranjenosti 4 habitatnih tipov in 14 živalskih vrst, obnova ključnih habitatov za ogrožene vrste, zmanjšanje vpliva invazivnih tujerodnih rastlin ter krepitev trajnostnega upravljanja območja z odkupom zemljišč.

Projekt LIFE4ADAPT
Sedemletni LIFE integrirani projekt bo pripomogel k boljši pripravljenosti Slovenije na podnebne spremembe in krepitvi odpornosti različnih sektorjev in številnih lokalnih skupnosti.

Projekt LIFE AMPHICON
Na dveh cestnih odsekih bomo spremljali uspešnost prehajanja dvoživk skozi podhode, vzpostavljali nove vodne habitate, izboljševali stanje kopenskih habitatov, izvedli serijo naravoslovnih dni za lokalne šole ter ozaveščali o pomenu ohranjanja dvoživk.

Projekt LIFE URCA PROEMYS
Večino aktivnosti bomo izvajali v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu. Na 100-metrskem odseku brega Velikega ribnika bomo izvedli renaturacijo brežin, nadaljevali bomo z zaščito gnezd močvirskih sklednic, odstranjevanjem tujerodnih vrst želv ter ozaveščanjem o pomenu ohranjanja močvirskih sklednic.

Projekt DIVERSE
Raziskali bomo potencial uporabe kmetijske, gozdarske in agroživilske biomase. V sodelovanju s strokovnjaki iz različnim področij bomo preučili primere trajnostne rabe biomase.