Barjanske žabarije

Domov / Page 2

Barjanske žabarije

Posted on by Ana

Turistično društvo Barje v sodelovanju z lokalnimi društvi, Četrtno skupnostjo Rudnik in Javnim zavodom Krajinski park Ljubljansko barje

21. junija 2025 vabi na 21. otroške Barjanske Žabarije.

Kraj dogodka: igrišče Osnovne šole Oskar Kovačič , Dolenjska cesta 20.

Trajanje: 8.00 do 15.00

Program:
Že 21. barjanske žabarije bodo otrokom ponudile pester program, s katerim lahko bolje spoznajo naravo Ljubljanskega barja in stare otroške igre, kot so jih poznali v preteklosti. Bogat program pripravljajo Hiša zabave Pustotnik, gasilci PGD Barje, taborniki, društvo čebelarjev, Četrtna skupnost Rudnik in Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje.

Za vsakega sodelujočega je pripravljeno majhno darilce, sok in sladoled.

Vstopnine ni!

 

Projektni partnerji DiversE na strokovnem srečanju v Legnaru: koraki k sonaravni bioenergiji v Alpah

Posted on by Klara

V dneh med 20. in 21. majem 2025 smo se partnerji projekta DiversE, ki poteka v okviru programa Interreg Območje Alp, srečali v Legnaru (Italija) na dvodnevnem srečanju in terenskem ogledu. Dogodek je gostila AVISP – Beneška agencija za inovacije v primarnem sektorju, udeleženci pa smo se posvetili pregledu napredka in utrjevanju skupnega dela na področju razvoja bioenergije, ki upošteva biotsko raznovrstnost.

Prvi dan je bil namenjen tematskim delavnicam. Partnerji smo predstavili napredek pri vključevanju deležnikov, oblikovanju kazalnikov ter predstavili okvirje za načrtovanje pilotnih aktivnosti, ki bodo izvedene v nadaljevanju projekta.

Drugi dan je bil osredotočen na področje komuniciranja in obisk eksperimentalne kmetije Vallevecchia v regiji Caorle (VE). Na terenu smo si ogledali večletne poskuse vključevanja trdnega digestata iz bioplina, pogosto v mešanici s cippato‑sekanci, za izboljšanje kakovosti tal in povečevanje organskega ogljika. Poleg tega se na isti lokaciji uporablja indeks QBS‑ar (Qualità Biologica del Suolo) za oceno biotske kakovosti talne favne, medtem ko tradicionalne metode, kot je Slake test, podpirajo oceno strukturne stabilnosti tal. Več si lahko preberete na strani projekta DiversE.

Poleg tega smo si ogledali tudi trajnostni sistem ogrevanja in hlajenja kmetije, ki temelji na uporabi lokalno pridelane lesne biomase – primer dobre prakse krožnega gospodarjenja v kmetijstvu.

Srečanje v Legnaru je prispevalo k boljšemu usklajevanju partnerjev in potrdilo skupno usmerjenost k razvoju okoljsko trajnostne bioenergije v alpski regiji.

Vabimo vas, da sledite projektu tudi na LinkedIn-u!

Foto: arhiv Projekta DiversE

Barje praznuje: Dan odprtih vrat v znamenju sodelovanja

Posted on by Jasna

V tednu naravnih parkov Slovenije je v petek, 23. 5., potekal Dan odprtih vrat Krajinskega parka Ljubljansko barje. V duhu 150 letnice odkritja kolišč na Igu, je letošnji dogodek potekal v centru Iga, pred Hišo narave in kolišč Morostig.

Dopoldne smo z učenci Osnovne šole Ig na delavnicah raziskovali bogato naravno in kulturno dediščino Ljubljanskega barja. Popoldne so obiskovalce pričakale informativne stojnice s prenovljenimi gradivi, predstavitev opreme, ki jo uporabljamo pri delu, in raznovrstne delavnice na temo naravne in kulturne dediščine. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavo Velikanska najdba, se preizkusili na poligonu kmečkih iger, sodelovali v nagradni igri Bingo ter se udeležili vodenega ogleda po Poti Morostig.

Celodnevni dogodek smo sklenili s slavnostno sklepno prireditvijo, v kateri nas je vsestranski umetnik Lado Jakša preko multivizije Doma na Ljubljanskem barju, čudovitih fotografij, ilustracij ter glasbene spremljave v živo popeljal po Ljubljanskem barju od koliščarjev do danes. Ob sliki in glasbi smo tako potovali od velikih odkritij, nenehnih sprememb ter usodne prepletenosti do varuhov dediščine Ljubljanskega barja. Uvodni in zaključni del prireditve pa so s plesom ter pesmijo iskrivo obarvali učenci Podružnične šole Notranje Gorice.

Dogodek smo pripravili v sodelovanju z Občino Ig, ki nam je prijazno ponudila svoje prostore in nam pomagala pri organizaciji pestrega in zanimivega celodnevnega dogajanja. Zahvaljujemo se Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ig za prevoz, postavitev prireditvenega šotora ter logistično podporo, Aktivu kmečkih žena Ig za odlično domače pecivo in učencem Podružnične šole Notranje Gorice, ki so pod vodstvom Danile Grebenc Brezočnik zaključni dogodek obogatili s plesno-glasbenim nastopom.

Osrednje sporočilo letošnjega Dneva odprtih vrat je bilo: Skupaj smo doma na Ljubljanskem barju.

 

Sprejet desetletni Načrt upravljanja Krajinskega parka Ljubljansko barje

Posted on by Jasna

Na dan biotske raznovrstnosti, 22. maja, je Vlada RS sprejela Uredbo o načrtu upravljanja Krajinskega parka Ljubljansko barje za obdobje 2025–2034. Gre za ključen dokument, ki usmerja varovanje narave, obiskovanje in trajnostni razvoj tega edinstvenega območja v naslednjem desetletju.

Kaj prinaša?

Varstvo narave, spremljanje stanja in nadzor: Načrt vključuje ukrepe za ohranjanje vlažnih travnikov, nizkih in visokih barij, barjanskih gozdov in vodnih habitatov. Posebna pozornost je namenjena redkim vrstam, kot so barjanski okarček, močvirska sklednica, veliki škurh in številne druge. Predvidena je tudi obnova in odkup zemljišč ter odstranjevanje invazivnih vrst. Uvedeni bodo stalni monitoringi stanja vrst, habitatov in voda, okrepljen pa bo tudi naravovarstveni nadzor.

Obisk in ozaveščanje: Načrt predvideva usmerjanje obiskovalcev, vzpostavitev vodniške službe ter nove tematske poti in informacijske točke. Poudarek je na izobraževanju, ozaveščanju in kakovostni interpretaciji naravne in kulturne dediščine.

Trajnostni razvoj: Okrepljeno bo sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in podpora kmetom pri naravi prijazni rabi zemljišč. Posebna pozornost je namenjena razvoju kolektivne znamke.

Kulturna dediščina – prazgodovinska kolišča na Igu: Načrt upravljanja vključuje upravljanje spomeniškega območja prazgodovinskih kolišč na Igu, ki so del UNESCO svetovne dediščine. Uvedeni bodo ukrepi za ohranjanje in nadzor arheoloških ostalin v tleh, spremljanje vodnega režima in stanje tal, sodelovanje z mednarodnim odborom ICG, priprava izobraževalnih delavnic, regate prazgodovinskih deblakov in sodelovanje z lokalno skupnostjo pri interpretaciji te izjemne dediščine.  Načrt vključuje tudi ukrepe za ohranjanje arheoloških ostalin, spremljanje vodnega režima in vključevanje lokalne skupnosti v interpretacijo dediščine.

Krepitev delovanja javnega zavoda: Načrt predvideva okrepitev ekipe, izboljšanje delovanja in vzpostavitev novega interpretacijskega centra z upravo parka.

NU KPLB je usklajen s Programom upravljanja območij Natura 2000 (PUN 2023–2028). Temelji na načelih sodelovalnega upravljanja, previdnostnega pristopa in povezovanju varstva narave s kulturno dediščino in lokalnim razvojem.

S sprejetim načrtom se začenja novo desetletje usklajenega upravljanja krajinskega parka in Unesco svetovne dediščine – z mislijo na naravo in ljudi.

Z učenci barjanskih šol raziskujemo Pot na Mah

Posted on by Jasna

Pot na Mah je v Goričici pod Krimom zaživela pred slabim letom dni. Na njej v teh dneh gostimo učence bližnjih šol. Našemu povabilu k udeležbi na vodenem sprehodu med pisanimi travniki, ostanki visokega barja, žvrgolečimi pticami in žabami, ki regljajo v mlaki, so se odzvale bližnje osnovne šole (med njimi OŠ Brezovica, Borovnica, Preserje, ter njihove podružnice Notranje Gorice, Jezero in Rakitna). Do konca šolskega leta nas bo obiskalo blizu 300 otrok.

Naravoslovni dnevi, na katerih učenci spoznavajo naravne znamenitosti Ljubljanskega barja in njegove skrite prebivalce, so nadgradnja našega dela preteklih let. Že vse od leta 2020 namreč na šolah na Ljubljanskem barju v okviru različnih predmetov s področja naravoslovja, vsako pomlad izvajamo delavnice o dvoživkah.

Izvedba delavnic in programov naravoslovnih dnevov je za učence brezplačna. Prav tako smo v letošnjem letu učencem zagotovili brezplačen avtobusni prevoz do tematske poti.

Obisk Poti na Mah je v teh pomladnih dneh prava dogodivščina, saj učenci doživijo pristen stik z dvoživkami v njihovem naravnem okolju. Poleg tega spoznajo tudi, kaj jih ogroža in kako jih varujemo ter kako poteka raziskovalno delo, s katerim pridobivamo nova znanja o tej zanimivi skupini živali. Pot je nastala v projektu LIFE AMPHICON, del projekta pa so tudi delavnice in naravoslovni dnevi.

Pot na Mah prijazno vabi tudi vse samostojne raziskovalce (izhodišče: Parkirišče pri gasilskem domu PGD Goričica – Prevalje pod Krimom, Goričica pod Krimom 29, Preserje).

Vljudno vabljeni!

Trajnostna bioenergija v Sloveniji: priložnosti in izzivi skozi prizmo projekta DiversE

Posted on by Klara

V aprilski številki specializirane revije za trajnostni razvoj ESG – okolje, družba, upravljanje (št. 198) je bil objavljen članek z naslovom »Slovenija v kontekstu trajnostne bioenergije – izzivi in priložnosti v luči projekta DIVERSE«. Prispevek analizira trenutno stanje ter prihodnje možnosti razvoja trajnostne bioenergije v Sloveniji.

Članek temelji na rezultatih PESTLE analize, izvedene v okviru evropskega projekta DiversE (Interreg Območje Alp), ki celostno obravnava trajnostno rabo biomase v alpskem prostoru. Analiza osvetljuje ključne politične, ekonomske, družbene, tehnološke, okoljske in pravne dejavnike, ki vplivajo na nadaljnji razvoj sektorja bioenergije v Sloveniji. Poudarjene so predvsem priložnosti, povezane z regionalnim razvojem, vključevanjem lokalnih skupnosti in uporabo naprednih tehnologij, hkrati pa članek opozarja tudi na izzive, kot so razpršena zakonodaja, omejeno koriščenje razpoložljivih podatkov ter potreba po večji usklajenosti politik med sektorji.

Celoten članek je dostopen na portalu Zelena Slovenija na naslednji povezavi: Slovenija v kontekstu trajnostne bioenergije – ESG 198 – Zelena Slovenija.

Več informacij o analizi in projektu je na voljo tudi na uradni spletni strani projekta DiversE, v članku »DiversE first results: a quantitative analysis across 7 regional Focus Labs in the Alpine space« ter v prvem projekt­nem novičniku.

Bralce vabimo tudi k ogledu celotne izdaje revije ESG št. 198.

Foto: Jošt Gantar

Obnova ribnikov v dolini Drage

Posted on by Maša

Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje načrtuje in pripravlja celovito obnovo vodnih objektov ribnikov v Dragi. Leta 2019 smo postali upravljavci vodnih zemljišč v Dragi, ki so v lasti Republike Slovenije. Leta 2021 je bil izveden celovit pregled obstoječih vodnih objektov in naprav, ki je pokazal, da so nasipi ribnikov v tako slabem stanju, da so zato potrebni nujne obnove. Prvi ukrepi so bili izvedeni že novembra 2022, in sicer sečnja zaraščenih nasipov, leto kasneje pa še interventna obnova nasipa Srednjega ribnika.

V prvi polovici leta 2025 smo pričeli z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja za celovito obnovo ribnikov. Projekt bo obsegal izvedbo obnove nasipov, varnostnih prelivov, izpustov, kot tudi izvedbo novih lovilnih jam za izlov rib ter usedalnikov mulja. Vzdolž obnovljenih nasipov se bo na vodni strani ustvarila plitvina, ki se bo zarastla z vodno vegetacijo in bo postala skrivališče številnim živalskim vrstam. Krone nasipov bodo zatravljene in redno košene, da se prepreči zaraščanje z lesno vegetacijo, kar lahko dolgoročno povzroči puščanje nasipov.

Izvedba projekta obnove vodnih objektov ribnikov v Dragi bo sicer del večjega projekta ŽivoLjuB in bo financirana s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republike Slovenije, deloma pa bo financirana s sredstvi projekta LIFE URCA PROEMYS. Zaključek opisanih obnovitvenih del se načrtuje v letu 2029. Z obnovo bodo zagotovljeni tehnični pogoji za ohranitev habitatnega tipa »Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo« ter ustvarjeni pogoji za ohranitev dvoživk, raka navadnega koščaka, želve močvirske sklednice in številnih drugih vodnih organizmov.

Za podporo in razumevanje v času obnove se vsem občanom že vnaprej zahvaljujemo.

V kolikor bi želeli bolj podrobne informacije nas vedno lahko pokličete 08 20 523 50 ali nam pišete na info@ljubljanskobarje.si.

Vizualizacijo obnove si lahko ogledate na YouTube kanalu Krajinskega parka Ljubljansko barje, na našem YouTube kanalu.

So novi podhodi za dvoživke učinkoviti?

Posted on by Jasna

Za nami je spomladanska selitev dvoživk na mrestišča. Letos je na štirih kritičnih odsekih regionalne ceste med Vrhniko in Igom prvič potekala skozi novo zgrajene cestne podhode. Dvoživke namreč pri selitvah uporabljajo ustaljene poti, ki pogosto prečkajo prometne ceste, zato številne izgubijo življenje pod kolesi vozil. Črne točke na cestah je zato smiselno trajno opremiti z ukrepi za zmanjšanje smrtnosti dvoživk, med katerimi poleg podhodov pomembno vlogo igrajo tudi trajne usmerjevalne ograje, ki preprečujejo dostop do vozišča.

Čeprav je selitev najbolj množična spomladi, se dvoživke med svojimi bivališči selijo skozi vse leto. So ena najbolj ogroženih skupin živali na svetu, pri čemer največjo grožnjo predstavlja uničevanje njihovega življenjskega prostora. Zaradi posebnih življenjskih zahtev (v različnih obdobjih potrebujejo različna bivališča) so nanj še posebej občutljive. Bivališča postajajo čedalje bolj razdrobljena, selitvene poti med njimi pa otežene. Na območju Ljubljanskega barja se v zadnjih letih vedno bolj kažejo tudi posledice podnebnih sprememb. Jarki in kanali, ki predstavljajo osrednji razmnoževalni habitat dvoživk, vse pogosteje presahnejo še pred zaključkom njihovega razmnoževalnega kroga, kar dodatno prispeva k upadu njihovih populacij.

Pomemben dejavnik smrtnosti ostaja tudi promet. To težavo lahko naslovimo z izgradnjo trajnih ukrepov za varstvo dvoživk na cestah. Ti vključujejo podhode ter enako pomembne usmerjevalne ograje, ki živalim preprečujejo dostop do cestišča in jih vodijo proti podhodom. Ograja je ključni del ureditve, saj bi brez nje živali cesto še vedno prečkale po običajni poti. Zato mora biti dovolj visoka, da je ne morejo preskočiti, in oblikovana tako, da je ni mogoče preplezati. Pogosto so razlike med učinkovitimi in neučinkovitimi rešitvami na videz popolnoma zanemarljive in predstavljajo minimalen strošek glede na vrednost tovrstne investicije. Zato je bistveno, da pri načrtovanju sodelujejo različni strokovnjaki, ki upoštevajo tudi izkušnje iz tujine, kjer je tovrstna infrastruktura že desetletja obvezni del cestnih ureditev.

 

Kako umeščamo podhode za dvoživke?

Umeščanja takšnih ukrepov se nikoli ne lotevamo na pamet. Načrtovanje temelji na temeljitem terenskem delu, s katerim ugotavljamo številčnost, gostoto in vrstno sestavo dvoživk na določenem cestnem odseku. Pomembno je tudi, da vemo, iz katerih območij in kam se selijo. Podhodi morajo biti dovolj široki in visoki, da jih dvoživke med selitvijo dejansko uporabljajo. Pri umeščanju je treba upoštevati tudi značilnosti prisotnih vrst. Če podhode gradimo za večje in bolj mobilne vrste (npr. krastače, rjave žabe), lahko podhodi stojijo nekoliko bolj narazen. Kadar prevladujejo manjše in slabše mobilne vrste (npr. pupki), pa morajo biti podhodi postavljeni gosteje.

Pomembno je, da ukrepi ne predstavljajo dodatne prostorske prepreke in s tem ne ogrožajo populacij dvoživk. Umeščanje pa pogosto zahteva tudi številne kompromise – od zagotavljanja ustreznih zemljišč do prilagoditev naravnim razmeram, kot so kraški izviri, posedanje tal ali omejitve zaradi obstoječe pozidave.

Za ocenjevanje uspešnosti ukrepov uporabljamo kombinacijo različnih metod. Med njimi so nočni pregledi usmerjevalnih ograj in podhodov, ki omogočajo vpogled v številčnost živali na selitvi. Ob tem natančno pregledamo tudi cestišče, kjer beležimo povožene osebke in s tem preverjamo učinkovitost usmerjevalnih ograj. V nekatere podhode smo namestili tudi posebne pasti, s katerimi spremljamo njihovo uporabo.

Selitve spremljamo na treh cestnih odsekih (v Bistri, na Pakem in pri Podkraju), kjer je Direkcija RS za infrastrukturo ukrepe izvedla v okviru evropskega projekta LIFE AMPHICON.

Ali dvoživke uporabljajo podhode?

Prvi rezultati kažejo, da so ukrepi zelo uspešni. Čeprav ukrepi ne morejo popolnoma preprečiti smrtnosti dvoživk na cestah, jo bistveno zmanjšajo, kar pomembno prispeva k ohranjanju njihovih populacij. Podhode pa poleg dvoživk uporabljajo tudi številne druge živali – hrošči, kače, podlasice in ježi. V enem od podhodov v Bistri je bila zabeležena celo vidra.

Za dolgoročno učinkovitost ukrepov je ključno tudi ustrezno vzdrževanje posameznih elementov. Vhodi v podhode morajo biti redno košeni, usmerjevalne ograje pa očiščene plezajoče vegetacije. Ograje je treba redno pregledovati in odstranjevati vejevje ali rastlinje, ki bi živalim omogočilo, da jih preplezajo. Izkušnje iz tujine kažejo, da lahko tudi manjši premiki ograjnih elementov (npr. stik med betonskimi segmenti) postanejo “lestve” za dvoživke, kar močno zmanjša učinkovitost celotnega sistema.

Pohod po Barju

Posted on by Maša

Turistično društvo Barje v sodelovanju z Javnim zavodom Krajinski park Ljubljansko barje vabi na 21. pohod po Ljubljanskem barju.

Štart: med 8.30 in 9.30 izpred Šole Barje, Ižanska cesta 303, 1000 Ljubljana

Zaključek: 15.00

Trasa pohoda:
Črna vas – Kozlerjeva gošča – Koščeva učna pot – del Poti ob reki Iški – Lipe – Vodovodni most – Ljubljanica Spomenik izgradnje Ižanske ceste – izhodišče pri šoli Barje.

Število udeležencev je omejeno na 140 zaradi organiziranega prevoza ob povratku, zato so
obvezne prijave na:  031 322251 ali e-mail Marjan.Strle107@gmail.com do 30.maja zvečer.
Štartnine ni, dobrodošli pa so prostovoljni prispevki.

Parkiranje: Na Sejmišču Barje za staro šolo Barje, Ižanska cesta 303, 1000 Ljubljana.

Opozorilo: Del poti poteka po močvirnatem terenu, zato je potrebna primerna obutev.