V soboto 23. marca ob občinskem prazniku Občine Ig smo izvedli projekcijo dokumentarnega filma Pozabljene in zamolčane vrednote vode. Po projekciji  filma smo obiskovalcem predstavili še nekaj ostalih tematskih poti v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Sledil je voden obisk po Morostigu, hiši narave in kolišč. V interpetacijskem centru je posebno pozornost pritegnila predstavitev Ljubljanskega barja od prazgodovine do danes preko zemljevidov projeciranih na maketo Ljubljanskega barja. Mlajše udeležence vodenja je še posebej pritegnil laboratorij, v katerem so se lahko preizkusili kot naravoslovci ali pa kot arheologi. Posebno doživetje je bil sprehod v prazgodovino, na katerem smo iskali pomembne mejnike v zgodovini Ljubljanskega barja. Piko na i sobotnega programa pa so bili cvetoči močvirski tulipani, ki so nas pozdravili v rekonstrukciji koliščarske vasi.

Oktobra lani smo se zaposleni v Krajinskem parku Ljubljansko barje udeležili strokovne ekskurzije na jugu Nemčije. Tam so nas sprejeli kolegi iz naravovarstvene organizacije Landschaftserhaltungsverbände (LEV), ki deluje na širšem območju mesta Ravensburg. Ker si delimo številne izzive in se pogosto soočamo s podobnimi težavami, je bila izmenjava izkušenj zelo koristna. V začetku marca so se odzvali našemu povabilu in nas obiskali v Sloveniji.

 

Ogledali smo si nove mlake, ki smo jih izkopali v okviru aktivnosti za varstvo dvoživk v projektu LIFE AMPHICON. Pri Podkraju smo si ogledali tudi napredek pri izgradnji podhodov, v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu pa smo jim predstavili načrtovana dela za obnovo vodnih objektov ter aktivnosti za varstvo močvirske sklednice, ki potekajo v projektu LIFE URCA PROEMYS. Izmenjali smo tudi izkušnje v zvezi z obnovo mokrotnih travnikov ter predstavili naše napore za ohranitev metulja barjanskega okarčka.

 

Obisk Slovenije so naslednji dan nadaljevali v Krajinskem parku Radensko polje, pozneje pa še v Dobravi in Jovsih v bližini Kozjanskega parka, pri čemer je bila v ospredju tematika varstva dvoživk in obnove njihovih habitatov.

 

Gostje so bili navdušeni nad številčnostjo populacij dvoživk pri nas, nekatere vrste pa so imeli prvič priložnost srečati v živo. Še posebej dragocena je bila izmenjava izkušenj na področju varstva plavčka, katerih samci so se ravno v dneh njihovega obiska obarvali modro.

 

V prvi polovici marca smo zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje na območju Verda opazili razrasel grm navadne amorfe, ki sodi med invazivne tujerodne vrste. To je prva znana lokacija te rastline na Ljubljanskem barju. Gre za okrasno rastlino, ki se uspešno razmnožuje s semeni in neodstranjenimi podzemnimi deli. Grm navadne amorfe lahko zraste do višine 3 metrov, listi so spiralno razvrščeni, pernato deljeni in ozkojajčasti. V maju in juniju tvori grozdasta socvetja s številnimi črnoškrlatnimi cvetovi. Po cvetenju se razvijejo približno 1 cm dolgi temnopikčasti stroki s semenom. Ustrezajo ji rastišča na obrežju rek, robovih cest in železnic, ruderalnih rastiščih, gozdnih jasah in gozdnih robovih, kjer lahko tvori goste sestoje in tako preprečuje rast drugim rastlinam.

V dogovoru in s sodelovanjem uporabnika zemljišča v Verdu smo najprej uspešno odstranili zrela semena in nato izkopali celotno rastlino ter odstranjene dele dali v sežig. Iz neodstranjenih podzemnih delov lahko rastlina ponovno zraste, zato bomo očiščeno mesto vsakoletno spremljali in odstranili mlade rastline, ki jih lahko izčrpamo tudi s pogosto večletno košnjo.

Obiskovalci Ljubljanskega barja in lastniki zemljišč, ki v naravi opazite nepoznane in nenavadne rastline, nas lahko pokličete na telefonsko številko 08 20 10 232 ali nam pišete na elektronski naslov invazivke@ljubljanskobarje.si in tako pripomorete k čim hitrejšemu omejevanju invazivnih rastlin. Občani Mestne občine Ljubljana lahko odstranjene invazivne rastline brezplačno oddate v Zbirnem centru Barje, prebivalci ostalih občin pa se o možnostih oddaje pozanimajte v lokalnih zbirnih centrih.

V četrtek 7. marca smo se udeležili podelitve nagrad za naj barjansko zgodbo 2024. Miran Setnikar iz Mah teatra, pobudnik za omenjeni literarni natečaj, je povedal, da je namen omenjenega natečaja spodbuditi mlade k zavedanju in ohranjanju naravnega okolja in kulturnih običajev Ljubljanskega barja in Polhograjskih Dolomitov. Na natečaju je letos sodelovalo deset šol. Zmagovalni zgodbi sta napisali Ela Kogovšek pod mentorstvom Tadeje Voljč iz Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika in Terezija Avšič pod mentorstvom Andreje Dobnikar iz Osnovne šole Brezovica pri Ljubljani.

Uvodni del prireditve je barjansko obarvala projekcija filma Pozabljene in zamolčane vrednote vode, ustvarjalca Mateja Vraniča. Članice mladinske sekcije Mah teater pa so uprizorile lutkovno igrico ene od zgodb iz prvega natečaja: »Štorklja izgubi svoje gnezdo«, avtorice Tjaše Vehar.

Iskrene čestitke organizatorjem prireditve, vsem udeležencem natečaja ter nastopajočim!

3. marca obeležujemo Svetovni dan prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst. Ta dan so Združeni narodi razglasili leta 2013, potem ko je bila 3. marca leta 1973 podpisana Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi in prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, s kratico CITES. Prostoživeče vrste nujno potrebujejo zaščito, saj se je na Rdečem seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave znašlo že skoraj 100.000 vrst prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, več kot milijonu rastlinskih in živalskih vrst pa grozi izumrtje.

Poziv letošnjega Svetovnega dne prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst je Povezovanje ljudi in planeta: odkrivajmo digitalne inovacije v skrbi za varstvo prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst. Letošnji Svetovni dan prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst nas nagovarja k raziskovanju in uporabi digitalnih tehnologij za ohranjanje prostoživečih vrst, trajnostni in zakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami ter sožitje človeka in prostoživečih vrst.

Na Ljubljanskem barju smo te dni opazili prve znanilce pomladi, močvirske tulipane, ki uspevajo na mokrotnih travnikih. Z vse bolj intenzivno rabo Ljubljanskega barja število mokrotnih travnikov in s tem tudi število ogroženih vrst, vezanih nanje, upada. Prostoživeče vrste vse bolj ogrožajo tudi invazivne tujerodne vrste. Prav hitro sporočanje o rastiščih invazivnih tujerodnih vrst je ključno za čim bolj učinkovito ukrepanje. Zato vas prosimo, da svoja opažanja o invazivnih tujerodnih vrstah sporočite na: invazivke@ljubljanskobarje.si.
Sporočilu priložite:
 natančno lokacijo najdbe,
 fotografijo najdbe.

Zbrani podatki o razširjenosti invazivnih tujerodnih vrst na Ljubljanskem barju nam bodo v pomoč pri načrtovanju ukrepov za njihov nadzor in omejevanje. Še najbolj učinkoviti smo lahko pri invazivnih tujerodnih vrstah, ki so se šele začele širiti na neko območje (tak primer na Ljubljanskem barju je navadna amorfa).