10 let od vpisa “Prazgodovinskih kolišč okoli Alp” na UNESCO seznam svetovne dediščine

V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.

“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.

Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.

V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.

Splošne informacije
Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.

 

Slovenija

[Fotografija: koliščarski ostanki na Špici, Ljubljana © City Museum of Ljubljana, MGML, G.Babič]

Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.

Avstrija

[Fotografija: Raziskovalni potop na kolišču v jezeru Keutschacher, Koroška © Kuratorium Pfahlbauten]
Pet od 111 območij iz enote svetovne dediščine “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” se nahaja v Avstriji. Štiri območja so v Zgornji Avstrij, v jezerih Attersee in Mondsee, eno območje pa v jezeru Keutschacher na Koroškem. Težko je oceniti celotno število vseh jezerskih kolišč v Avstriji, saj nekatera morda še nikoli niso bila odkrita, medtem ko so druga že za vedno izginila. Trenutno je poznanih 27 znanstveno raziskanih najdbišč, večina jih pripada kulturi okoli jezera Mondsee iz 4. tisočletja pr. Kr.  Najmlajša najdišča spadajo v obdobje 500 pr. Kr. Največja gostota naselbin je na zahodni obali jezera Attersee. Zanimivo je, da kolišča na jezeru Keutschacher niso bila zgrajena na obali, ampak v nizki vodi sredi jezera. Njihove ostanke je odkril Ferdinand Hochstetter, prvi upravitelj Naravoslovnega muzeja na Dunaju, leta 1864. Temu gre zahvala, da je muzej v svoje zbirke in razstave lahko vključil nekaj redkih in pomembnih koliščarskih najdb. Avstrijska območja, ki so del transnacionalnih enote UNESCO kolišč upravlja Zavod za ohranjanje kolišč, ki ga je ustanovila Republika Avstrija in federativni deželi Zgornja Avstrija in Koroška.

Francija

[Fotografija : Jezero Chalain (Jura). Dokumentiranje neolitskih vlečnih sani © Centre de recherche archéologique de la vallée de l’Ain / P. Pétrequin]
Enajst kolišč vpisanih na seznam svetovne dediščine se nahaja v francski Juri, Savoji in Visoki Savoji, v jezerih Chalain, Clairvaux, Aiguebelette, Bourget, Léman in Annecy. Najstarejše vasi so iz obdobja srednjega neolitika, pred 6000 leti, najmlajša kolišča pa so bila opuščena na prehodu iz bronaste v železno dobo, pred 2700 leti, ko so se v obdobju hladnejše klime in povečanih padavin dvignili nivoji jezerskih gladin in je preplavilo koliščarske naselbine. Pod predsedstvom prefekta regije Auvergne-Rhône-Alpes, država, lokalni upravljalci, različne inštitucije in društva skupaj zagotavljajo zaščito kolišč in ohranjanje njihove izjemne univerzalne vrednosti. Vpis v UNESCO je tudi način kako kolišča in arheološke raziskave približati čim večjemu številu ljudi. Številne začasne razstave, na primer v Nacionalnem Muzeju Arheologije v Saint-Germain-en-Laye, in v muzejih v Lons-le-Saunier (Jura), in v Annecy (Visoka Savoja), predstavljajo izsledke dosedanjih arheoloških raziskav. Prva monografija posvečena koliščem iz Savoje in Visoke Savoje izide konec junija 2021, v izdaji Direction Régionale des Affaires Culturelles d’Auvergne-Rhône-Alpes.

Nemčija

[Fotografija: divja jabolka, starost pribl. 5700 let, Alleshausen-Grundwiesen (Biberach) © Landesamt für Denkmalpflege im RP Stuttgart, U. Maier]
18 vpisanih območij se nahaja v Nemčiji, med zahodno obalo Bodenskega jezera v deželi Baden-Württemberg in obalo jezera Starnberger na Bavarskem. Ta kolišča predstavljajo pomemben del serijskega in transnacionalnega vpisa svetovne dediščine “Prazgodovinska kolišča okoli Alp”. Vzdolž obale Bodenskega jezera se nahaja devet vpisanih območij, šest pa se jih nahaja ob manjših jezerih in v mokriščih Zgornje Švabske. Tri območja na Bavarskem se nahajajo severovzhodno od Landsberg am Lech in na otoku Roseninsel na jezeru Starnberger. Nemški State Monuments Office v Stuttgartu organizira razstavo “Piles, Walls and Cacti” s poudarkom na arheologiji mokrih tal in svetovni dediščini, ki bo na ogled v Garden Fair v mestu Überlingen do 17. oktobra 2021. Druga razstava je v mestu Bad Buchau, v muzeju Federsee Museum z naslovom “Knotted und Sewn Up: Grasses, Bast and Bark – Jacks-of-All-Trades of the Stone Age” in predstavlja nova odkritja na področju arheologije tkanin. Na ogled bo do 24. oktobra 2021. Na Dan svetovne dediščine, 3. julija, bo na sprehajalni poti na otoku Roseninsel organiziran pester in zanimiv program, kjer bodo sodelovali podvodni arheologi, ki bodo predstavljali svojo opremo in kako se raziskuje pod vodo. 23. julija se bo v mestu Pestnecker ponovno odprla kamenodobna vas, s prenovljeno razstavo v paviljonu za obiskovalce, novimi informacijami ter zabavnimi aktivnostmi za vse starosti v zunanjem delu. Poleg tega je obiska vreden tudi kulinarični blog www.palafitfood.com, z novimi tedenskimi vpogledi v lonce in posode kamenodobnih in bronastodobnih kuharjev. Za več navdiha in recepte, pa tudi za informacije o mesečnem kuharskem izzivu, si oglejte Instagram profil @palafitfood.

Italija

[Fotografija: Parco Archeo Natura Fiavé © Soprintendenza per i beni culturali – Trento]
19 UNESCO območij svetovne dediščine kolišč se nahaja v petih italijanskih regijah: deset v Lombardiji, štiri v Benečiji, dve v Piemontu, eno v Furlaniji-Julijski krajini in dve na Južnem Tirolskem. Koliščarski fenomen se razteza med predalpskimi jezeri na severu do padske nižine na jugu. Večina koliščarskih naselbin se nahaja v bližini Gardskega jezera in jezera Varese. Do sedaj najstarejši znani ostanki segajo v zgodnji neolitik, približno 5000 pr. Kr. Med zgodnjo in srednjo bronasto dobo je bilo koliščarsko naseljevanje v porastu. Proti koncu 2. tisočletja pr. Kr koliščarske naselbine v tem delu izginejo. Arheološka izkopavanja so razkrila številne predmete iz brona, rogovja, živalskih kosti, kamna in veliko lončevine. Zaradi izjemnih pogojev, so se ohranile tudi organske najdbe kot je les in tkanine. Visok nivo tehnološkega razvoja koliščarjev v bronasti dobi je postavil temelje za nadaljni kultrni razvoj celotnega območja. Med praznovanjem 10. obletnice vpisa v letu 2021 se bodo odvili številni dogodki: razstave v Benetkah, Brescii, Torinu, ter v mestih Varese, Gavardo, Manerba in Desenzano, koncerti v Polpenazze del Garda, znanstveni sejem v mestu Varese, izobraževalni in izkustveni projekti, eksperimentalna arheologija in otvoritev Archeo-Park Palafitte v mestu Fiavè.

Švica

[Fotografija: pozno bronastodobno najdišče Bevaix, jezero Neuchâtel © Laténium, F. Langenegger]
56 UNESCO koliščarskih območij se nahaja v Švici. Najdemo jih okoli dveh velikih jezer, Ženevskega in Bodenskega, kot tudi na mokriščih, barjih in na obalah manjših jezer vzhodne in severo-zahodne Švice, ter na osrednji švicarski planoti. Tu se je tudi začela “koliščarska mrzlica”, ki se je nato razširila na celotno alpsko regijo. Najdišča kot so Cortaillod, Auvernier, Lüscherz in Arbon, so postala znana onkraj švicarskih meja in celo botrovala poimenovanju celotnih obdobij prazgodovinskih materialnih kultur. “Swiss Coordination Group UNESCO Palafittes” je odgovoren za upravljanje z vsemi švicarskimi območji. Sestavljen je iz predstavnikov 15 švicarskih kantonov z vpisanimi kolišči, predstavnika State Department for Culture in predstavnika Swiss Archaeological Society. Skupaj z ostalimi deležniki, muzeji, zbirkami, švicarsko agencijo “World Heritage Experience Switzerland ” in švicarsko komisijo za UNESCO, bodo švicarski kantoni ob 10. obletnici vpisa na UNESCO seznam organizirali številne zanimive dogodke. Eden večjih, bo 8. mednarodna regata deblakov na jezeru Greifensee, v kantonu Zurich,11.-12. septembra 2021. Za več informacij obiščite koledar prireditev na spletni strain www.palafittes.org .

 

Na Ljubljanskem barju opazili tujerodno rastlino navadni kristavec

V Krajinskem parku Ljubljansko barje smo nedavno na območju Bevk opazili tujerodno rastlinsko vrsto imenovano navadni kristavec (Datura stramonium). Rastlina prihaja iz Srednje Amerike in se je k nam najprej razširila kot okrasna rastlina, sedaj pa dobro uspeva kot njivski plevel in se razširja tudi na ruderalnih območjih. Marsikje jo obravnavajo kot invazivno vrsto.

Kako jo prepoznati?
V višino rastlina zraste od 40 do 100 cm. Njeni listi so temno zeleni, ovalne do jajčaste oblike. Spremlja jo neprijeten vonj. Cveti poleti in ima bele cvetove trobentaste oblike. Razmnožuje se s semeni, njeni plodovi pa so značilne trnaste glavice jajčaste oblike.

Zakaj je nevarna?
Celotna rastlina vsebuje strupena alkaloida atropin in skopolamin, zato je strupena za ljudi in za živali. Nevarno je predvsem, če bi rastlino uživali ali se je dotikali in se nato z rokami dotaknili ust ali oči ter tako v telo vnesli. Znaki zastrupitve so suha, pordela in topla koža, suha usta, tahikardija, midriaza, retenca urina, ileus, nemir, prividi,prisluhi, zaspanost, epileptični krči, nezavest, hipertermija.

Kako z njo ravnati?
Primerna načina odstranjevanja sta puljenje ali košnja, če je le možno preden rastlina semeni. Pri tem so priporočljiva zaščitna oblačila (dolgi rokavi, dolge hlače) in rokavice. Kurjenje rastline ni priporočljivo zaradi nevarnosti sproščanja strupenih snovi v dimu. S kolobarjenjem se lahko prepreči razraščanje tako, da se goji goste, strnjene posevke, kjer ni prostora za uspevanje navadnega kristavca. Če jo opazite na območju krajinskega parka ali ste v dvomu, kako se lotiti odstranjevanja, nas lahko kontaktirate po telefonu: 08205 2350 ali preko e-pošte: info@ljubljanskobarje.si.

Viri: Kmetijski inštitut Slovenije (Integrirano varstvo rastlin), Urbanatura, UKC

Uspešen zaključek prve sezone gojenja barjanskega okarčka v naši gojilnici

Z veseljem sporočamo, da smo z izpustom bub v naravo uspešno zaključili prvo sezono gojenja barjanskega okarčka, enega najbolj ogroženih metuljev v Sloveniji in Evropi. Gojenje te vrste predstavlja pomemben korak v prizadevanjih za njeno dolgoročno ohranjanje, zato nas veseli, da smo dosegli spodbudne rezultate.

Obetavni rezultati prve sezone

V letu 2025 smo v naši gojilnici vzgojili 119 osebkov barjanskega okarčka. Od teh smo 20 metuljev izpustili v izvorno populacijo na Mostišču, 99 pa jih je okrepilo populacijo v Naravnem rezervatu Iški morost. Slednjo smo po njenem izumrtju ponovno vzpostavili v letu 2020, zdaj pa z osebki iz ujetništva okrepili že tretjič.

Letos smo gojenje barjanskega okarčka prvič izvedli v lastni gojilnici, ki smo jo vzpostavili ob strokovni podpori Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU.

Gojenje se nadaljuje

Konec pomladi smo začeli drugo sezono gojenja. V ta namen smo pripravili sveže zaplate primerne travne ruše in v naravi izlovili 10 samic, ki so v insektarijih uspešno odložile jajčeca.

Trenutno poteka skrb za novo izlegle gosenice, ki vključuje:

  • odstranjevanje naravnih plenilcev (predvsem pajkov in polžev),
  • vzdrževanje ustrezne vlažnosti in razmer za rast vegetacije,
  • redno spremljanje razvoja.

Gosenice barjanskega okarčka so prehransko zelo specializirane – hranijo se predvsem z nekaterimi vrstami šašev in z modro stožko (Molinia caerulea), zato je ustrezna vegetacija ključna za njihov uspešen razvoj.

Načrti za prihodnost

Uspešnost reintrodukcije vrste je tesno povezana z ustreznim upravljanjem njenega habitata. Na območjih, kjer živi barjanski okarček, zato izvajamo številne ciljne ukrepe:

  • prilagojen režim košnje,
  • ročno odstranjevanje lesne zarasti,
  • omejevanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst.

Ukrepe smo v najožjem delu preostalega habitata barjanskega okarčka pričeli izvajati leta 2018 in bomo z njimi nadaljevali tudi v prihodnje. Gojenje v ujetništvu bo potekalo še vsaj pet sezon. V tem času želimo okrepiti lokalni populaciji na Mostišču in v Naravnem rezervatu Iški morost, postopoma pa vzpostaviti tudi povezavo med njima. S tem bomo pomembno prispevali k dolgoročnemu preživetju vrste v naravi.

Kolesarsko vodenje – od prazgodovine do današnjih dni

𝐕 𝐥𝐞𝐭𝐮 𝟐𝟎𝟐𝟓 𝐧𝐚 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐬𝐤𝐞𝐦 𝐛𝐚𝐫𝐣𝐮 𝐩𝐫𝐚𝐳𝐧𝐮𝐣𝐞𝐦𝐨 𝟏𝟓𝟎. 𝐨𝐛𝐥𝐞𝐭𝐧𝐢𝐜𝐨 𝐨𝐝𝐤𝐫𝐢𝐭𝐣𝐚 𝐤𝐨𝐥𝐢𝐬̌𝐜̌, 𝐳𝐚𝐭𝐨 𝐯𝐚𝐬 𝐨𝐛 𝐭𝐞𝐣 𝐩𝐫𝐢𝐥𝐨𝐳̌𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢 𝐯𝐚𝐛𝐢𝐦𝐨 𝐧𝐚 𝐭𝐞𝐦𝐚𝐭𝐬𝐤𝐚 𝐤𝐨𝐥𝐞𝐬𝐚𝐫𝐣𝐞𝐧𝐣𝐚, 𝐤𝐣𝐞𝐫 𝐛𝐨𝐦𝐨 𝐬𝐤𝐮𝐩𝐚𝐣 𝐨𝐝𝐤𝐫𝐢𝐯𝐚𝐥𝐢 𝐩𝐫𝐚𝐳𝐠𝐨𝐝𝐨𝐯𝐢𝐧𝐨 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐬𝐤𝐞𝐠𝐚 𝐛𝐚𝐫𝐣𝐚.
Območje Ljubljanskega barja je poseljeno že od prazgodovine, ko je bilo na tem mestu še jezero. Prvi nestalni obiskovalci območja so svoje sledi pustili še pred koliščarji, ti pa so nato ob daljših prekinitvah štiri tisočletja poseljevali obale takratnega jezera. Na kolesarskem vodenju se bomo podali na ogled Ljubljanskega barja skozi prizmo arheologije, od prazgodovine do današnjih dni.
𝐎𝐝𝐡𝐨𝐝: 16 h 30, zbor pred Domom krajanov Lavrica, Dolenjska cesta 327, 1291 Škofljica točna lokacija
𝐏𝐨𝐯𝐫𝐚𝐭𝐞𝐤: 19 h, pred Dom krajanov Lavrica
𝐓𝐫𝐚𝐣𝐚𝐧𝐣𝐞: 2,5 h
𝐃𝐨𝐥𝐳̌𝐢𝐧𝐚 𝐩𝐨𝐭𝐢: 20km, Lavrica – Ig – Lavrica
𝐎𝐛𝐯𝐞𝐳𝐧𝐞 𝐩𝐫𝐢𝐣𝐚𝐯𝐞: vodenja@ljubljanskobarje.si / 08 205 2350 (do srede, 27. 8. 2025 do 16h oz. do zapolnitve prostih mest).
𝑈𝑑𝑒𝑙𝑒𝑧̌𝑏𝑎 𝑗𝑒 𝑏𝑟𝑒𝑧𝑝𝑙𝑎𝑐̌𝑛𝑎. 𝑉𝑜𝑑𝑒𝑛𝑗𝑒 𝑣 𝑠𝑙𝑜𝑣𝑒𝑛𝑠̌𝑐̌𝑖𝑛𝑖.
*𝐼𝑧𝑙𝑒𝑡 𝑝𝑟𝑖𝑚𝑒𝑟𝑒𝑛 𝑧𝑎 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑒𝑗𝑠̌𝑒 𝑜𝑑 15. 𝑙𝑒𝑡. 𝑇𝑟𝑎𝑠𝑎 𝑗𝑒 𝑑𝑜𝑙𝑔𝑎 20 𝑘𝑚, 𝑘𝑎𝑟 𝑝𝑟𝑒𝑑𝑠𝑡𝑎𝑣𝑙𝑗𝑎 2,5 ℎ 𝑧𝑚𝑒𝑟𝑛𝑒𝑔𝑎 𝑘𝑜𝑙𝑒𝑠𝑎𝑟𝑗𝑒𝑛𝑗𝑎 𝑠 𝑝𝑜𝑠𝑡𝑎𝑛𝑘𝑖. 𝑃𝑟𝑖𝑚𝑒𝑟𝑛𝑜 𝑧𝑎 𝑘𝑜𝑙𝑒𝑠𝑎 𝑠 𝑠̌𝑖𝑟𝑠̌𝑖𝑚𝑖 𝑔𝑢𝑚𝑎𝑚𝑖, 𝑠𝑎𝑗 𝑣𝑒𝑙𝑖𝑘 𝑑𝑒𝑙 𝑝𝑜𝑡𝑖 𝑝𝑜𝑡𝑒𝑘𝑎 𝑝𝑜 𝑚𝑎𝑘𝑎𝑑𝑎𝑚𝑠𝑘𝑖 𝑝𝑜𝑑𝑙𝑎𝑔𝑖. 𝑃𝑟𝑖𝑝𝑜𝑟𝑜𝑐̌𝑒𝑛𝑎 𝑢𝑝𝑜𝑟𝑎𝑏𝑎 𝑐̌𝑒𝑙𝑎𝑑𝑒, 𝑜𝑏𝑣𝑒𝑧𝑛𝑜 𝑠𝑝𝑜𝑠̌𝑡𝑜𝑣𝑎𝑛𝑗𝑒 𝑐𝑒𝑠𝑡𝑛𝑜-𝑝𝑟𝑜𝑚𝑒𝑡𝑛𝑖ℎ 𝑝𝑟𝑒𝑑𝑝𝑖𝑠𝑜𝑣 𝑖𝑛 𝑛𝑎𝑣𝑜𝑑𝑖𝑙 𝑣𝑜𝑑𝑛𝑖𝑘𝑎.

Kolesarsko vodenje – od lokalnega čudesa do svetovnega slovesa

𝐕 𝐥𝐞𝐭𝐮 𝟐𝟎𝟐𝟓 𝐧𝐚 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐬𝐤𝐞𝐦 𝐛𝐚𝐫𝐣𝐮 𝐩𝐫𝐚𝐳𝐧𝐮𝐣𝐞𝐦𝐨 𝟏𝟓𝟎. 𝐨𝐛𝐥𝐞𝐭𝐧𝐢𝐜𝐨 𝐨𝐝𝐤𝐫𝐢𝐭𝐣𝐚 𝐤𝐨𝐥𝐢𝐬̌𝐜̌, 𝐳𝐚𝐭𝐨 𝐯𝐚𝐬 𝐨𝐛 𝐭𝐞𝐣 𝐩𝐫𝐢𝐥𝐨𝐳̌𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢 𝐯𝐚𝐛𝐢𝐦𝐨 𝐧𝐚 𝐭𝐞𝐦𝐚𝐭𝐬𝐤𝐚 𝐤𝐨𝐥𝐞𝐬𝐚𝐫𝐣𝐞𝐧𝐣𝐚, 𝐤𝐣𝐞𝐫 𝐛𝐨𝐦𝐨 𝐬𝐤𝐮𝐩𝐚𝐣 𝐨𝐝𝐤𝐫𝐢𝐯𝐚𝐥𝐢 𝐩𝐫𝐚𝐳𝐠𝐨𝐝𝐨𝐯𝐢𝐧𝐨 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐬𝐤𝐞𝐠𝐚 𝐛𝐚𝐫𝐣𝐚.
Dve skupini kolišč pri Igu na Ljubljanskem barju sta bili leta 2011 vpisani na UNESCO Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine v sklopu serijskega transnacionalnega vpisa “Prazgodovinska kolišča okoli Alp”. Na kolesarskem vodenju se bomo podali na območje zaščitenega območja kolišč in spoznali, kako se je lokalno odkritje vpisalo na zemljevid svetovne dediščine.
Skozi barjanski mozaik se bomo zapeljali do prazgodovine in na potovanju spoznavali kulturno dediščino lokalnega in svetovnega formata, ki nam bo pomagala razumeti posebnosti Ljubljanskega barja.
**𝐾𝑜𝑙𝑒𝑠𝑎𝑟𝑠𝑘𝑖 𝑖𝑧𝑙𝑒𝑡 𝑙𝑎ℎ𝑘𝑜 𝑝𝑜𝑑𝑎𝑙𝑗𝑠̌𝑎𝑡𝑒 𝑧 𝑜𝑏𝑖𝑠𝑘𝑜𝑚 𝑀𝑜𝑟𝑜𝑠𝑡𝑖𝑔𝑎, 𝑘𝑗𝑒𝑟 𝑏𝑜𝑑𝑜 𝑣 𝑠𝑜𝑏𝑜𝑡𝑜 𝑜𝑏 11ℎ 𝑖𝑛 12ℎ 𝑣 𝑘𝑜𝑙𝑖𝑠̌𝑐̌𝑎𝑟𝑠𝑘𝑖 𝑣𝑎𝑠𝑖 𝑝𝑜𝑡𝑒𝑘𝑎𝑙𝑖 𝑝𝑟𝑖𝑘𝑎𝑧𝑖 𝑘𝑜𝑙𝑖𝑠̌𝑐̌𝑎𝑟𝑠𝑘𝑖ℎ 𝑟𝑜𝑘𝑜𝑑𝑒𝑙𝑠𝑘𝑖ℎ 𝑑𝑒𝑗𝑎𝑣𝑛𝑜𝑠𝑡𝑖. 𝑉𝑠𝑡𝑜𝑝𝑛𝑖𝑐𝑒 𝑧𝑎 𝑜𝑏𝑖𝑠𝑘 𝑀𝑜𝑟𝑜𝑠𝑡𝑖𝑔𝑎 𝑠𝑖 𝑧𝑎𝑔𝑜𝑡𝑜𝑣𝑖𝑡𝑒 𝑛𝑎 𝑛𝑗𝑖ℎ𝑜𝑣𝑖 𝑠𝑝𝑙𝑒𝑡𝑛𝑖 𝑠𝑡𝑟𝑎𝑛𝑖 𝑤𝑤𝑤.𝑚𝑜𝑟𝑜𝑠𝑡𝑖𝑔.𝑠𝑖
𝐎𝐝𝐡𝐨𝐝: 9 h, zbor pred Morostigom v centru Iga, točna lokacija
𝐏𝐨𝐯𝐫𝐚𝐭𝐞𝐤: 11 h, pred Morostig
𝐓𝐫𝐚𝐣𝐚𝐧𝐣𝐞: 2h
𝐃𝐨𝐥𝐳̌𝐢𝐧𝐚 𝐩𝐨𝐭𝐢: 20km, Ig – Ljubljansko barje – Ig
𝐎𝐛𝐯𝐞𝐳𝐧𝐞 𝐩𝐫𝐢𝐣𝐚𝐯𝐞: vodenja@ljubljanskobarje.si / 08 205 2350 (do petka, 25. 7. 2025 do 16h oz. do zapolnitve prostih mest).
𝑈𝑑𝑒𝑙𝑒𝑧̌𝑏𝑎 𝑗𝑒 𝑏𝑟𝑒𝑧𝑝𝑙𝑎𝑐̌𝑛𝑎. 𝑉𝑜𝑑𝑒𝑛𝑗𝑒 𝑣 𝑠𝑙𝑜𝑣𝑒𝑛𝑠̌𝑐̌𝑖𝑛𝑖.
*𝐼𝑧𝑙𝑒𝑡 𝑝𝑟𝑖𝑚𝑒𝑟𝑒𝑛 𝑧𝑎 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑒𝑗𝑠̌𝑒 𝑜𝑑 15. 𝑙𝑒𝑡. 𝑇𝑟𝑎𝑠𝑎 𝑗𝑒 𝑑𝑜𝑙𝑔𝑎 20 𝑘𝑚, 𝑘𝑎𝑟 𝑝𝑟𝑒𝑑𝑠𝑡𝑎𝑣𝑙𝑗𝑎 2 ℎ 𝑧𝑚𝑒𝑟𝑛𝑒𝑔𝑎 𝑘𝑜𝑙𝑒𝑠𝑎𝑟𝑗𝑒𝑛𝑗𝑎 𝑠 𝑝𝑜𝑠𝑡𝑎𝑛𝑘𝑖. 𝑃𝑟𝑖𝑚𝑒𝑟𝑛𝑜 𝑧𝑎 𝑘𝑜𝑙𝑒𝑠𝑎 𝑠 𝑠̌𝑖𝑟𝑠̌𝑖𝑚𝑖 𝑔𝑢𝑚𝑎𝑚𝑖, 𝑠𝑎𝑗 𝑣𝑒𝑙𝑖𝑘 𝑑𝑒𝑙 𝑝𝑜𝑡𝑖 𝑝𝑜𝑡𝑒𝑘𝑎 𝑝𝑜 𝑚𝑎𝑘𝑎𝑑𝑎𝑚𝑠𝑘𝑖 𝑝𝑜𝑑𝑙𝑎𝑔𝑖. 𝑃𝑟𝑖𝑝𝑜𝑟𝑜𝑐̌𝑒𝑛𝑎 𝑢𝑝𝑜𝑟𝑎𝑏𝑎 𝑐̌𝑒𝑙𝑎𝑑𝑒, 𝑜𝑏𝑣𝑒𝑧𝑛𝑜 𝑠𝑝𝑜𝑠̌𝑡𝑜𝑣𝑎𝑛𝑗𝑒 𝑐𝑒𝑠𝑡𝑛𝑜-𝑝𝑟𝑜𝑚𝑒𝑡𝑛𝑖ℎ 𝑝𝑟𝑒𝑑𝑝𝑖𝑠𝑜𝑣 𝑖𝑛 𝑛𝑎𝑣𝑜𝑑𝑖𝑙 𝑣𝑜𝑑𝑛𝑖𝑘𝑎.

Kolesarsko vodenje – Po poteh Velikanske najdbe

𝐕 𝐥𝐞𝐭𝐮 𝟐𝟎𝟐𝟓 𝐧𝐚 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐬𝐤𝐞𝐦 𝐛𝐚𝐫𝐣𝐮 𝐩𝐫𝐚𝐳𝐧𝐮𝐣𝐞𝐦𝐨 𝟏𝟓𝟎. 𝐨𝐛𝐥𝐞𝐭𝐧𝐢𝐜𝐨 𝐨𝐝𝐤𝐫𝐢𝐭𝐣𝐚 𝐤𝐨𝐥𝐢𝐬̌𝐜̌, 𝐳𝐚𝐭𝐨 𝐯𝐚𝐬 𝐨𝐛 𝐭𝐞𝐣 𝐩𝐫𝐢𝐥𝐨𝐳̌𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢 𝐯𝐚𝐛𝐢𝐦𝐨 𝐧𝐚 𝐭𝐞𝐦𝐚𝐭𝐬𝐤𝐚 𝐤𝐨𝐥𝐞𝐬𝐚𝐫𝐣𝐞𝐧𝐣𝐚, 𝐤𝐣𝐞𝐫 𝐛𝐨𝐦𝐨 𝐬𝐤𝐮𝐩𝐚𝐣 𝐨𝐝𝐤𝐫𝐢𝐯𝐚𝐥𝐢 𝐩𝐫𝐚𝐳𝐠𝐨𝐝𝐨𝐯𝐢𝐧𝐨 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐬𝐤𝐞𝐠𝐚 𝐛𝐚𝐫𝐣𝐚.
17. julija 1875 je na Ljubljanskem barju v bližini Iga prišlo do Velikanske najdbe. Delavci so ob kopanju obcestnih jarkov odkrili nenavadne ostanke, za katere se je kmalu izkazalo, da so največja zakladnica znanja o prazgodovini na slovenskih tleh.
S kolesom se bomo podali na Ljubljansko barje in podoživeli odkritje, ter spoznali, kakšno bogastvo se skriva v barjanskih tleh.
𝐎𝐝𝐡𝐨𝐝: 17h, zbor pred Staro šolo na Ižanski cesti, točna lokacija
𝐏𝐨𝐯𝐫𝐚𝐭𝐞𝐤:do 20h, pred Staro šolo na Ižanski cesti
𝐓𝐫𝐚𝐣𝐚𝐧𝐣𝐞: približno 3h
𝐃𝐨𝐥𝐳̌𝐢𝐧𝐚 𝐩𝐨𝐭𝐢: 23 km, Ljubljana – Ljubljansko barje – Ig – Ljubljana
𝐎𝐛𝐯𝐞𝐳𝐧𝐞 𝐩𝐫𝐢𝐣𝐚𝐯𝐞: vodenja@ljubljanskobarje.si / 08 205 2350 (do četrka, 24. 7. 2025 do 12h oz. do zapolnitve prostih mest).
𝑈𝑑𝑒𝑙𝑒𝑧̌𝑏𝑎 𝑗𝑒 𝑏𝑟𝑒𝑧𝑝𝑙𝑎𝑐̌𝑛𝑎. 𝑉𝑜𝑑𝑒𝑛𝑗𝑒 𝑣 𝑠𝑙𝑜𝑣𝑒𝑛𝑠̌𝑐̌𝑖𝑛𝑖.
*𝐼𝑧𝑙𝑒𝑡 𝑝𝑟𝑖𝑚𝑒𝑟𝑒𝑛 𝑧𝑎 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑒𝑗𝑠̌𝑒 𝑜𝑑 15. 𝑙𝑒𝑡. 𝑇𝑟𝑎𝑠𝑎 𝑗𝑒 𝑑𝑜𝑙𝑔𝑎 25 𝑘𝑚, 𝑘𝑎𝑟 𝑝𝑟𝑒𝑑𝑠𝑡𝑎𝑣𝑙𝑗𝑎 3 ℎ 𝑧𝑚𝑒𝑟𝑛𝑒𝑔𝑎 𝑘𝑜𝑙𝑒𝑠𝑎𝑟𝑗𝑒𝑛𝑗𝑎 𝑠 𝑝𝑜𝑠𝑡𝑎𝑛𝑘𝑖. 𝑃𝑟𝑖𝑚𝑒𝑟𝑛𝑜 𝑧𝑎 𝑘𝑜𝑙𝑒𝑠𝑎 𝑠 𝑠̌𝑖𝑟𝑠̌𝑖𝑚𝑖 𝑔𝑢𝑚𝑎𝑚𝑖, 𝑠𝑎𝑗 𝑣𝑒𝑙𝑖𝑘 𝑑𝑒𝑙 𝑝𝑜𝑡𝑖 𝑝𝑜𝑡𝑒𝑘𝑎 𝑝𝑜 𝑚𝑎𝑘𝑎𝑑𝑎𝑚𝑠𝑘𝑖 𝑝𝑜𝑑𝑙𝑎𝑔𝑖. 𝑃𝑟𝑖𝑝𝑜𝑟𝑜𝑐̌𝑒𝑛𝑎 𝑢𝑝𝑜𝑟𝑎𝑏𝑎 𝑐̌𝑒𝑙𝑎𝑑𝑒, 𝑜𝑏𝑣𝑒𝑧𝑛𝑜 𝑠𝑝𝑜𝑠̌𝑡𝑜𝑣𝑎𝑛𝑗𝑒 𝑐𝑒𝑠𝑡𝑛𝑜-𝑝𝑟𝑜𝑚𝑒𝑡𝑛𝑖ℎ 𝑝𝑟𝑒𝑑𝑝𝑖𝑠𝑜𝑣 𝑖𝑛 𝑛𝑎𝑣𝑜𝑑𝑖𝑙 𝑣𝑜𝑑𝑛𝑖𝑘𝑎.

Ponovno potrjena prisotnost japonskega hrošča v bližini Ljubljanskega barja

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) obvešča, da je bila v okviru programa preiskave ponovno potrjena najdba japonskega hrošča (Popillia
japonica) tudi v okolici lanskoletne najdbe v občini Ljubljana. Japonski hrošč je bil znova najden v petih feromonskih pasteh južno od avtocestnega počivališča Barje. Na tem mestu je bil ulovljen v past že v letu 2024, kamor je bil najverjetneje zanesen kot slepi potnik z vozilom z območja severne Italije, kjer je že močno razširjen. Japonski hrošč je tujerodna vrsta, ki napada več kot 300 vrst rastlin. Objeda liste, cvetove ali plodove koruze, soje, sadnega drevja, vinske trte, robide, maline, vrtne rabarbare, bresta, javorja, lipe in številnih drugih vrst. Ličinke v zemlji poškodujejo korenine trav. V primeru širjenja lahko pričakujemo znatne vplive vrste na okolje oziroma naravne ekosisteme.

Prebivalce pozivamo, naj bodo pozorni na hrošče in poškodbe rastlin. Sumljive primere (s fotografijami) sporočite UVHVVR ali pristojnim strokovnim službam.

Več o hrošču si lahko preberete na tej povezavi.

Zanimiva najdba: norveški petoprstnik

V prejšnjem tednu smo na enem izmed zemljišč v upravljanju parka v okolici Grmeza naleteli na presenetljivo najdbo – 𝐧𝐨𝐫𝐯𝐞š𝐤𝐢 𝐩𝐞𝐭𝐨𝐩𝐫𝐬𝐭𝐧𝐢𝐤 (Potentilla norvegica).

Gre za redko vrsto (R), ki je v Sloveniji uvrščena na Rdeči seznam ogroženih rastlin. V zadnjih 100 letih ni znanih dokumentiranih najdb te rastline na Ljubljanskem barju.

Njegovo rastišče ogroža invazivna tujerodna rastlina orjaška zlata rozga, ki se hitro širi in izpodriva domače vrste. Da bi pomagali ohraniti to redko rastlinsko vrsto, smo na lokaciji izvedli ukrep obkošnje.

Tako smo zmanjšali razrast zlate rozge in norveškemu petoprstniku omogočili več svetlobe, prostora in možnosti za razmnoževanje.

Kolesarsko vodenje – Od lokalnega čudesa do svetovnega slovesa

V letu 2025 na Ljubljanskem barju praznujemo 150. obletnico odkritja kolišč, zato vas ob tej priložnosti vabimo na tematska kolesarjenja, kjer bomo skupaj odkrivali prazgodovino Ljubljanskega barja. 

Dve skupini kolišč pri Igu na Ljubljanskem barju sta bili leta 2011 vpisani na UNESCO Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine v sklopu serijskega transnacionalnega vpisa “Prazgodovinska kolišča okoli Alp”. Na kolesarskem vodenju se bomo podali na območje zaščitenega območja kolišč in spoznali, kako se je lokalno odkritje vpisalo na zemljevid svetovne dediščine.

Skozi barjanski mozaik se bomo zapeljali do prazgodovine in na potovanju spoznavali kulturno dediščino lokalnega in svetovnega formata, ki nam bo pomagala razumeti posebnosti Ljubljanskega barja.

Odhod: 17h, zbor pred Morostigom v centru Iga,  točna lokacija

Povratek: 19h, pred Morostig

Trajanje: 2h

Dolžina poti: 20km, Ig – Ljubljansko barje – Ig

Obvezne prijave: vodenja@ljubljanskobarje.si / 08 205 2350 (do srede, 25. 6. 2025 do 12h oz. do zapolnitve prostih mest).

Udeležba je brezplačna. Vodenje v slovenščini.

 

*Izlet primeren za starejše od 15. let. Trasa je dolga 20 km, kar predstavlja 2 h zmernega kolesarjenja s postanki. Primerno za kolesa s širšimi gumami, saj velik del poti poteka po makadamski podlagi. Priporočena uporaba čelade, obvezno spoštovanje cestno-prometnih predpisov.

Kolesarski maraton Barjanka

Dogodek Barjanka ali Kolesarsko doživetje na Ljubljanskem barju

Barjanka je turistično športni dogodek, ki povezuje lokalno skupnost, občine, ponudnike in društva. Trasa Barjanke bo potekala po vseh občinah v krajinskem parku in bo dolga 77 km.

Barjanka je kolesarski dogodek, ki ima namen predstaviti lepote Ljubljanskega Barja in obuja spomine na začetek kolesarskih tekmovanj, ko so prve kolesarske dirke še potekale po makadamskih cestiščih.

Potek trase: Kongresni trg – Dolgi most – Vrhnika – Bistra – Borovnica – Podpeč – Brest – Ig – Škofljica – Ižanska cesta – BTC City

Trajanje: 8.00 – 12.30

Prijave in več o dogodku na tej povezavi!