Ptice si jeseni in pozimi postrežejo s plodovi različnih grmovnic, mi pa bomo že ob koncu leta razmišljali o tem, kako urediti pticam prijazen vrt, na katerem bodo dobro preskrbljene tudi v hladnejšem delu leta. Na predavanju boste spoznali tudi nekatere vrste ptic, ki svojo hrano nabirajo in skrivajo za kasnejši čas ali zimo.
KDAJ: sreda, 13. oktober 2021, ob 18.30 (do 20.00)
KJE: Knjižnica Bežigrad, Einspielerjeva ulica 1, Ljubljana
Foto: Evas-naturfotografie, Wikimedia Commons
Gibčno zver, ki živi tudi pod muzejskimi prostori Tehniškega muzeja Slovenije, le redko vidimo. A kako potem vemo, da je prisotna? To vam bomo razkrili na krajšem sprehodu v okolici informativnih tabel o vidri, pokukali pa boste lahko tudi skozi lupo in odkrivali, kaj vse imajo vidre na svojem jedilniku. Dogodek bomo izvedli v okviru Evropske noči raziskovalcev – Noč ima svojo moč 2021, ki v letošnjem letu poteka v znamenju vode. Pridružite se nam v petek, 24. 9. 2021, ob 18. uri v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri.
Prijave so obvezne na irena.medle@tms.si ali 01 750 66 70.
Dogodek bomo izvedli v okviru projekta LIFE NATURAVIVA (LIFE16 GIE/SI/000711).
Foto: Davorin Tome
V okviru Evropske noči raziskovalcev – Noč ima svojo moč 2021, ki v letošnjem letu poteka v znamenju vode, vas vabimo na izkustveno delavnico, na kateri boste lahko izvedeli, kdo vse se skriva v barjanskih mlakah in jarkih, ter si ogledali nekatere dvoživke prav od blizu. Pridružite se nam v petek, 24. 9. 2021, ob 17. uri na bližnjem srečanju z dvoživkami v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri!
Prijave so obvezne na irena.medle@tms.si ali 01 750 66 70.
Dogodek bomo izvedli v okviru projekta LIFE AMPHICON – Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov (LIFE18 NAT/SI/000711).
Foto: Davorin Tome
Ministrstvo za okolje in prostor je na svoji spletni strani 1. 9. 2021 objavilo novico, da se z namenom zagotavljanja večje strokovnosti in učinkovitosti poslovanja z istim dnem vsebine in upravni postopki, predhodni postopek v zvezi s presojo vplivov na okolje, postopek presoje vplivov na okolje, okoljevarstvena dovoljenja (OVD), naravovarstvena soglasja, z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) prenašajo na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP).
Tako se bodo istovrstni postopki dovoljevanja posegov v okolje in prostor združili na enem mestu. Vlada Republike Slovenije je namreč izdala Uredbo o spremembi Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, številka 101/21), na podlagi katere se s 1. 9. 2021 pristojnost za izvajanje upravnih nalog s področja varstva okolja ter strokovnih in upravnih nalog s področja ohranjanja narave, razen upravnih in strokovnih nalog v zvezi z odgovornostjo za preprečevanje oziroma sanacijo okoljske škode, v skladu s predpisi o varstvu okolja, z ARSO prenaša na MOP.
Vse vloge, s katerimi se bodo začeli upravni postopki s področja varstva okolja ter ohranjanja narave, je potrebno od 1. 9. 2021 naslavljati na MOP, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, oziroma na elektronski naslov: gp.mop@gov.si.
Upravni postopki, ki so se začeli do 31. 8. 2021, se bodo končali na ARSO, zato dopolnitve vlog in druga pisanja v zvezi s temi upravnimi postopki naslavljajte na Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, oziroma na elektronski naslov: gp.arso@gov.si.
Celotna novica je dostopna na spletni strani MOP.
“Oživel je tudi rastlinski svet … Na vlažnih tleh Ljubljanskega barja je zacvetél močvirski tulipan …”
Divja Slovenija, novi film Mateja Vraniča je čudovit dokumentarni prelet skozi bogastvo naravnega okolja v Sloveniji. Filmu dajejo poseben pečat izjemno redko videni prizori v naravi, med katerimi so tudi pokrajinski posnetki Ljubljanskega barja iz zraka ter posnetki travnika s cvetočimi močvirskimi logaricami.
Film si lahko po premieri 28. avgusta 2021 v Arboretumu Volčji potok ogledate tudi v ljubljanskem Kinodvoru, prvič že v soboto, 29. avgusta. Na projekciji 4. septembra pa ob 16.30 sledi pogovor z avtorjem filma Matejem Vraničem.
Vabljeni!
Več informacij o datumu projekcij in filmu najdete na spletni strani Kinodvora, kjer si lahko ogledate tudi predstavitveni video filma.
Vabimo vas, da se nam pridružite na Koliščarskem dnevu v Dragi pri Igu, kjer se boste lahko sodelovali na arheoloških, naravoslovnih in ustvarjalnih delavnicah. Ker je Slovenija letos kulinarična destinacija, je osrednja tema letošnjega Koliščarskega dne KOLIŠČARSKA PREHRANA.
To bo tema na marsikateri delavnici, predvsem pa v koliščarski kuhinji. Sicer pa si bodo obiskovalci v delavnicah lahko pripravili podpepelnjak, iskali in obdelovali arheološke najdbe, oblikovali glino, spoznavali lan in njegove značilnosti, se preizkusili v tkanju, tekmovali v lovu na belega bobra, spoznavali rastlinski in živalski svet v času koliščarjev, spoznavali Jalnove Bobre in Pregljeve zgodbe s konca kamene dobe in še in še …
Na koliščarskem dnevu bo potekala tudi slikarska kolonija, kjer bodo slikarji slikali motive iz koliščarskega življenja.
PROGRAM NA GLAVNEM ODRU:
10.30 – 10 let od uvrstitve ižanskih kolišč, skupaj s kolišči okoli Alp, na prestižni UNESCO seznam svetovne kulturne dediščine in predstavitev projekta Na-kolih
11.00 – Karl Dežman, prvi raziskovalec kolišč na Ljubljanskem barju
12.00 – predavanje o koliščarski prehrani, predava arheolog dr. Anton Velušček
13.00 – pomagajte nam napolniti skrinjo Varuha zakladov – predstavitev Ljubljanskega barja
14.00 – pogovor s Sebastjanom Pregljem ter predstava Kamišibaj po motivih knjige Zgodbe s konca kamene dobe
15.00 – gledališka predstava Koliščarji z Velikega jezera
17.30 – razglasitev rezultatov igre Lov na belega bobra
Za udeležbo na dogodku je pogoj PCT. To ne velja za končne uporabnike, ki še niso dopolnili 15 let. Na prizorišču se bo možno testirati. Cena 12 EUR.
Dodatne informacije: info@dfg.si, GSM: 051 374 475.
Želiš izvedeti več o življenju v prazgodovini in o prvih prebivalcih Ljubljanskega barja koliščarjih?
Uživaš v naravi? Potem je zate KOLIŠČARSKI TABOR!
Tabor je namenjen otrokom v starosti od 8 do 12 let. Na taboru boš lahko spoznaval zgodovino doline Drage, rastlinstva in živalstva v okolici, se podali na gozdno učno pot, izdelovali koliščarske posode, tekmovali v igri Lov na belega bobra…
Tabor bo potekal: od torka, 24. do četrtka, 26. avgusta 2021
Kaj moraš imeti s seboj?
Šotor, spalno vrečo, baterijo, primerno obleko in obutev (anorak, kopalke, trenirko, kratke hlače, sprej proti komarjem…) in veliko dobre volje. Če nimate šotora ga zagotovijo organizatorji.
Koliko znaša kotizacija?
60 EUR/za vsakega naslednjega otroka 55 eur. Ob prijavi boste prejeli račun za plačilo kotizacije.
Prijave?
Povsem preprosto napišite sporočilo na elektronski naslov naslov: info@dfg.si ali pa pokličite ga. Alenka Jeraj – GSM: 051-374-475 do 18. avgusta 2021. Prijave zbirajo do zasedbe mest.
Več na www.drustvo-frangovekar.si
Razstava Barjanka je ponovno na ogled!
Tokrat gostuje v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, kjer si lahko ogledate čudovite fotografije Ljubljanskega barja priznanih fotografov ter domiselne predloge za medaljo kolesarskega maratona Barjanka, ki so jih oblikovali dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Z razstavo obeležujemo 40 let maratona Franja, katerega najmlajša proga je Barjanka.
Ob ogledu razstave se lahko ustavite še ob informativnih tablah o vidri, ki si je svoj življenjski prostor našla v vodah reke Bistre.
Razstavo smo pripravili v sodelovanju s Kolesarskim društvom Rog, družbo BTC, Turizmom Ljubljana, Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana ter barjanskimi občinami, informativne table pa v sodelovanju z Lutro, Inštitutom za ohranjanje naravne dediščine, ki je naš partner v projektu LIFE Naturaviva.
Ponovno praznujemo!
Odbor za svetovno dediščino UNESCO je namreč 28. julija 2021 na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani, s čimer so jim priznali izjemno univerzalno vrednost. Med izbranimi deli je tudi cerkev sv. Mihaela v Črni vasi, ki jo večina bolj pozna pod imenom Plečnikova cerkev, saj je arhitekt zanjo narisal načrte in prispeval tudi nekaj sredstev za njeno gradnjo.
Jože Plečnik je izdelal načrt za črnovaško cerkev na pobudo soseda, trnovskega župnika Frana Saleškega Finžgarja, gradili pa so jo v letih 1937 in 1938 pod budnim očesom Plečnikovega nečaka kaplana Karla Matkoviča. Čeprav je bila zasnovana kot začasna cerkev, je eno najbolj celostnih del velikega mojstra. Vznožje je kamnito, ostali del pa je izdelan v lesu, namenjen kasnejši nadzidavi, ki jo je preprečila 2. svetovna vojna. Cerkev leži na močvirnem terenu in je zato zgrajena na pilotih, do cerkvene ladje vodi kamnito stopnišče, ki ga sem in tja popestrijo opeke. Notranjost cerkve je poklon ljudskemu stavbarstvu pa tudi skromnosti, ki je pravzaprav le odsev takratnega pomanjkanja denarnih sredstev. Večina opreme je lesena, za nekatere podporne stebre kot tudi za ograjo stopnišča pa so uporabljene navadne kanalizacijske cevi.
Če si boste želeli Plečnikovo cerkev ogledati v teh dneh, pa naj opozorimo na to, da je na cesti v Črni vasi v bližini cerkve popolna zapora prometa.
