Prvi primer invazivne navadne amorfe na Ljubljanskem barju

V prvi polovici marca smo zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje na območju Verda opazili razrasel grm navadne amorfe, ki sodi med invazivne tujerodne vrste. To je prva znana lokacija te rastline na Ljubljanskem barju. Gre za okrasno rastlino, ki se uspešno razmnožuje s semeni in neodstranjenimi podzemnimi deli. Grm navadne amorfe lahko zraste do višine 3 metrov, listi so spiralno razvrščeni, pernato deljeni in ozkojajčasti. V maju in juniju tvori grozdasta socvetja s številnimi črnoškrlatnimi cvetovi. Po cvetenju se razvijejo približno 1 cm dolgi temnopikčasti stroki s semenom. Ustrezajo ji rastišča na obrežju rek, robovih cest in železnic, ruderalnih rastiščih, gozdnih jasah in gozdnih robovih, kjer lahko tvori goste sestoje in tako preprečuje rast drugim rastlinam.

V dogovoru in s sodelovanjem uporabnika zemljišča v Verdu smo najprej uspešno odstranili zrela semena in nato izkopali celotno rastlino ter odstranjene dele dali v sežig. Iz neodstranjenih podzemnih delov lahko rastlina ponovno zraste, zato bomo očiščeno mesto vsakoletno spremljali in odstranili mlade rastline, ki jih lahko izčrpamo tudi s pogosto večletno košnjo.

Obiskovalci Ljubljanskega barja in lastniki zemljišč, ki v naravi opazite nepoznane in nenavadne rastline, nas lahko pokličete na telefonsko številko 08 20 10 232 ali nam pišete na elektronski naslov invazivke@ljubljanskobarje.si in tako pripomorete k čim hitrejšemu omejevanju invazivnih rastlin. Občani Mestne občine Ljubljana lahko odstranjene invazivne rastline brezplačno oddate v Zbirnem centru Barje, prebivalci ostalih občin pa se o možnostih oddaje pozanimajte v lokalnih zbirnih centrih.

Moja reka praznuje

Ob Svetovnem dnevu voda, v petek, 22. marca, vas v sodelovanju z HUD Karel Barjanski, Tehniškim muzejem Slovenije, Slovenskim društvom za zaščito voda in Zvezo kulturnih društev Vrhnika vljudno vabimo na prireditev Moja reka praznuje 2024.

KDAJ: 17.00
KJE: Dvorana Nikole Tesle v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri
KAJ:

  • Zvočna kopel umetnika zvoka Karla Vizka
  • Kratek dokumentarni film Mateja Vraniča Pozabljene in zamolčane vrednote vode
  • Uvodni pozdravi: direktorja JZ KPLB, direktorice TMS dr. Barbare Jurišič, idejnega očeta prireditve Bojana Čebele
  • Osrednji govorec:  dr. Pavel Gantar, člana Upravnega odbora Slovenskega društva za varstvo voda
  • Nastop Big band Vrhnika

Vstop prost!

Praznujemo z Občino Ig

V  soboto 23. marca, ob občinskem prazniku Občine Ig, v sodelovanju z Občino Ig vabimo na:

9.00: PROJEKCIJO KRAJŠEGA DOKUMENTARNEGA FILMA o Ljubljanskem barju z naslovom Pozabljene in zamolčane vrednote vode ustvarjalca Mateja Vraniča.
Dvorana Centra Ig, 3. nadstropje, Banija 4, Ig

9.45: VODEN OBISK MOROSTIGA; obiskali bomo hišo, pot in kolišče.
Z vodenim obiskom bomo zaključili v središču Iga predvidoma ob 12.45.

Število udeležencev na dogodku je omejeno, zato so obvezne prijave na: vodenja@ljubljanskobarje.si.
Prijava na vodenje vam zagotovi 25-odstotni popust na ceno vstopnice v Morostig!
Vstopnico potrebujete za vstop v hišo in kolišče, kupite jo lahko v Morostigu na dan dogodka.

Z natečajem spodbujajo ohranjanje dediščine Ljubljanskega barja

V četrtek 7. marca smo se udeležili podelitve nagrad za naj barjansko zgodbo 2024. Miran Setnikar iz Mah teatra, pobudnik za omenjeni literarni natečaj, je povedal, da je namen omenjenega natečaja spodbuditi mlade k zavedanju in ohranjanju naravnega okolja in kulturnih običajev Ljubljanskega barja in Polhograjskih Dolomitov. Na natečaju je letos sodelovalo deset šol. Zmagovalni zgodbi sta napisali Ela Kogovšek pod mentorstvom Tadeje Voljč iz Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika in Terezija Avšič pod mentorstvom Andreje Dobnikar iz Osnovne šole Brezovica pri Ljubljani.

Uvodni del prireditve je barjansko obarvala projekcija filma Pozabljene in zamolčane vrednote vode, ustvarjalca Mateja Vraniča. Članice mladinske sekcije Mah teater pa so uprizorile lutkovno igrico ene od zgodb iz prvega natečaja: »Štorklja izgubi svoje gnezdo«, avtorice Tjaše Vehar.

Iskrene čestitke organizatorjem prireditve, vsem udeležencem natečaja ter nastopajočim!

Pozor, žabja svatba!

Višje temperature in prvi dež sta iz zimskega mirovanja na dan že privabila prve dvoživke, ki so se množično napotile proti mrestiščem (mlakam in drugim vodnim bivališčem), kjer se parijo. V obdobju parjenja samec stisne samico v paritveni objem (t.i. ampleksus), samica pa nato začne odlagati jajca v obliki mresta, ki ga samec sproti zunanje oplodi. Že vsaka najmanjša motnja na mrestišču, kot je npr. fotografiranje, zanje predstavlja stres. Zato se lahko par med parjenjem prehitro loči, zaradi česar samica odloži neoplojena jajca. S pogostimi motnjami se število neoplojenih mrestov povečuje, kar zmanjšuje razmnoževalni uspeh dvoživk.

Ker je ključnega pomena, da imajo dvoživke na voljo primerna mrestišča brez motenj, kjer je negativen vpliv človeške prisotnosti čim manjši, smo na najranljivejših območjih ob vodnih površinah na parcelah v našem upravljanju postavili opozorilne table. Z njimi obiskovalce obveščamo, da zaradi zagotavljanja ugodnih razmer za ohranitev ogroženih vrst dvoživk dostop do mlak trenutno ni dovoljen. Prav zato so območja tudi pod poostrenim naravovarstvenim nadzorom.

Povezovanje ljudi in planeta

3. marca obeležujemo Svetovni dan prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst. Ta dan so Združeni narodi razglasili leta 2013, potem ko je bila 3. marca leta 1973 podpisana Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi in prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, s kratico CITES. Prostoživeče vrste nujno potrebujejo zaščito, saj se je na Rdečem seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave znašlo že skoraj 100.000 vrst prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, več kot milijonu rastlinskih in živalskih vrst pa grozi izumrtje.

Poziv letošnjega Svetovnega dne prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst je Povezovanje ljudi in planeta: odkrivajmo digitalne inovacije v skrbi za varstvo prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst. Letošnji Svetovni dan prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst nas nagovarja k raziskovanju in uporabi digitalnih tehnologij za ohranjanje prostoživečih vrst, trajnostni in zakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami ter sožitje človeka in prostoživečih vrst.

Na Ljubljanskem barju smo te dni opazili prve znanilce pomladi, močvirske tulipane, ki uspevajo na mokrotnih travnikih. Z vse bolj intenzivno rabo Ljubljanskega barja število mokrotnih travnikov in s tem tudi število ogroženih vrst, vezanih nanje, upada. Prostoživeče vrste vse bolj ogrožajo tudi invazivne tujerodne vrste. Prav hitro sporočanje o rastiščih invazivnih tujerodnih vrst je ključno za čim bolj učinkovito ukrepanje. Zato vas prosimo, da svoja opažanja o invazivnih tujerodnih vrstah sporočite na: invazivke@ljubljanskobarje.si.
Sporočilu priložite:
 natančno lokacijo najdbe,
 fotografijo najdbe.

Zbrani podatki o razširjenosti invazivnih tujerodnih vrst na Ljubljanskem barju nam bodo v pomoč pri načrtovanju ukrepov za njihov nadzor in omejevanje. Še najbolj učinkoviti smo lahko pri invazivnih tujerodnih vrstah, ki so se šele začele širiti na neko območje (tak primer na Ljubljanskem barju je navadna amorfa).

Koledar dogodkov v Krajinskem parku Ljubljansko barje 2024

V sodelovanju z barjanskimi občinami, društvi in muzeji smo za vas pripravili koledar dogodkov v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Tokrat objavljamo koledar od marca do junija, v katerem boste našli nabor prireditev, vodenj, delavnic, predavanj. Večina dogodkov je brezplačnih, pri vodenjih in delavnicah pa je zaradi omejitve udeležencev potrebna prijava na vodenja@ljubljanskobarje.si.

Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite na katerem od dogodkov in ne pozabite na prijavo, kjer je to potrebno!

Podelitev nagrad za najbarjansko zgodbo 2024

V četrtek 7. marca bo na Vrhniki potekala podelitev nagrad za najbarjansko zgodbo 2024. Natečaj za najbarjansko zgodbo razpisuje Kulturno društvo Mah teater v sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti, Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjevo knjižnico Vrhnika ter občinami Vrhnika, Log-Dragomer, Dobrova-Polhov Gradec, Borovnica, Brezovica. Na natečaju so sodelovali učenci in učenke tretje triade osnovnih šol sodelujočih občin.

Dogodek se bo pričel s predvajanjem dokumentarnega filma o Ljubljanskem barju z naslovom Pozabljene in zamolčane vrednote vode ustvarjalca Mateja Vraniča.

Lokacija: Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, Tržaška cesta 25.

Pričetek dogodka: 18.00

Prisrčno vabljeni, vstop je prost!

 

 

 

Znani rezultati dodatnih arheoloških raziskav ostankov kolišča

Kot smo že poročali, smo konec leta 2022 med izkopavanjem novih vodnih habitatov za dvoživke pri Bistri naleteli na ostanke prazgodovinske koliščarske naselbine. V profilu ene od mlak je arheolog, ki je nadzirali izkope, opazil navpične kole, pri podrobnejšem pregledu pa še koščke keramike, kosti, kamne in oglje. Do odkritja je prišlo v relativni bližini predhodno znanega arheološkega najdišča Naselbina Črešnja, ki datira v 4. tisočletje pred našim štetjem.

Arheologi so opravili vzorčenje lesa in 6 vzorcev poslali v nadaljnje analize. Ugotovili so, da gre za ostanke črne jelše, bukve, hrasta in jesena. Radiokarbonska analiza enega izmed vzorcev je pokazala, da les najverjetneje datira v čas med 3526 in 3365 pr. n. št. Drevo naj bi bilo posekano po letu 3425 pr. n. št. Poročilo o raziskavi lahko preberete tukaj.

Po zaključenem popisu najdišča ter odvzemu vzorcev smo izkop hitro zasuli, saj so arheološki ostanki kolišč, predvsem organski ostanki, izjemno občutljivi in na zraku hitro strohnijo in propadejo. Nadomestno mlako smo izkopali na bližnji lokaciji, kjer v teh dneh že gosti svoje prve letošnje dvoživke. Izgradnjo novih mlak ter raziskave, povezane z njimi, smo izvedli v okviru projekta LIFE AMPHICON, ki ga sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za naravne vire in prostor.