V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.
“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.
Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.
V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.
Splošne informacije Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.
Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.
Krajinski park Ljubljansko barje je eden bolj odprtih tipov zavarovanih območij. Iskanje čim bolj trajnostnih poti in umeščanje vstopnih točk je zato ključnega pomena za trajnostni razvoj tega zavarovanega območja. Veseli smo, da so si partnerji projekta SmartMOVE izbrali tudi območje Krajinskega parka Ljubljansko barje za eno od pilotnih območij. Pri nastajanju tega dokumenta smo sodelovali tudi zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje s strokovnjaki Ljubljanskega urbanističnega zavoda, Inštituta za politike prostora in Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije.
Vsem sodelujočim strokovnjakom in partnerjem projekta se zahvaljujemo za sodelovanje.
Šolarji pomurskih osnovnih šol so na povabilo Javnega zavoda Krajinski park Goričko lahko tudi letos sodelovali v literarnem natečaju Skrivnostni prebivalci Goričkega. V okviru natečaja, ki je potekal že tretje leto zapored, so učenci spoznavali travniške živali in rastline ter se preizkusili v ustvarjanju slikopisov. Med črkovni zapis so tako morali dodati piktograme, ki so jih oblikovali sami.
Prejeta sta bila kar 102 slikopisa iz 10 šol, v ocenjevanje pa se je uvrstilo 85 slikopisov.
Pri ocenjevanju slikopisov je tudi letos sodeloval naš zavod, rezultate natečaja in slikopise pa si lahko ogledate na spletni strani Krajinskega parka Goričko.
Zmagovalkam najboljših slikopisov čestitamo, vsem mladim ustvarjalcem pa izrekamo pohvalo za slikopise, ki so jih ustvarili, saj je bil prav vsak od njih nekaj posebnega.
Ob mednarodnem dnevu spomenikov in spomeniških območij vas vabimo na predavanje z naslovom Kolišča in svetovna dediščina. 111 izbranih območij prazgodovinskih kolišč okoli Alp je bilo leta 2011 vpisanih na UNESCO seznam svetovne naravne in kulturne dediščine, saj odlično ohranjeni arheološki ostanki kolišč v mokrih tleh in jezerih na izjemno natančen način pričajo o obdobju prve stalne poselitve, začetkih poljedelstva in živinoreje na obronkih Alp.
Kaj sploh je svetovna dediščina? Zakaj točno si kolišča zaslužijo vpis na UNESCO seznam? Kako res varujemo nevidno dediščino?
In kakšno vlogo ima torej pri tem Ljubljansko barje?
Vljudno vabljeni, da skupaj najdemo enostavne odgovore na kompleksna vprašanja.
Obveščamo vas, da zaradi neugodnih vremenskih razmer napovedani dogodek odpovedujemo.
Nova priložnost za reševanje ugank in spoznavanje dvoživk bo v soboto, 1. 6. 2024, v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu. Več informacij sledi.
Hvala za razumevanje.
—
Ljubljansko barje je največji kompleks mokrotnih travnikov, njiv, grmišč, gozdnih ostankov in mejic v Sloveniji. Je neločljivo povezano z vodo. Tu dom najdejo številne redke in ogrožene vrste, med njimi žabe in druge dvoživke. Barjanski družinski dan bo posvečen spoznavanju različnih vrst, ki živijo na Ljubljanskem barju, ter učenja o tem, kako jih varujemo. Mlajši udeleženci si bodo lahko na dogodku izdelali tudi svojo papirnato “žabco”. Vljudno vabljeni raziskovalci vseh starosti.
Priporočamo pohodno obutev ali škornje.
Aktivnost je del projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON. Udeležba je brezplačna.
Obvezne predhodne prijave (info@ljubljanskobarje.si). Število mest je omejeno.
V soboto 23. marca ob občinskem prazniku Občine Ig smo izvedli projekcijo dokumentarnega filma Pozabljene in zamolčane vrednote vode. Po projekciji filma smo obiskovalcem predstavili še nekaj ostalih tematskih poti v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Sledil je voden obisk po Morostigu, hiši narave in kolišč. V interpetacijskem centru je posebno pozornost pritegnila predstavitev Ljubljanskega barja od prazgodovine do danes preko zemljevidov projeciranih na maketo Ljubljanskega barja. Mlajše udeležence vodenja je še posebej pritegnil laboratorij, v katerem so se lahko preizkusili kot naravoslovci ali pa kot arheologi. Posebno doživetje je bil sprehod v prazgodovino, na katerem smo iskali pomembne mejnike v zgodovini Ljubljanskega barja. Piko na i sobotnega programa pa so bili cvetoči močvirski tulipani, ki so nas pozdravili v rekonstrukciji koliščarske vasi.
Oktobra lani smo se zaposleni v Krajinskem parku Ljubljansko barje udeležili strokovne ekskurzije na jugu Nemčije. Tam so nas sprejeli kolegi iz naravovarstvene organizacije Landschaftserhaltungsverbände (LEV), ki deluje na širšem območju mesta Ravensburg. Ker si delimo številne izzive in se pogosto soočamo s podobnimi težavami, je bila izmenjava izkušenj zelo koristna. V začetku marca so se odzvali našemu povabilu in nas obiskali v Sloveniji.
Ogledali smo si nove mlake, ki smo jih izkopali v okviru aktivnosti za varstvo dvoživk v projektu LIFE AMPHICON. Pri Podkraju smo si ogledali tudi napredek pri izgradnji podhodov, v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu pa smo jim predstavili načrtovana dela za obnovo vodnih objektov ter aktivnosti za varstvo močvirske sklednice, ki potekajo v projektu LIFE URCA PROEMYS. Izmenjali smo tudi izkušnje v zvezi z obnovo mokrotnih travnikov ter predstavili naše napore za ohranitev metulja barjanskega okarčka.
Obisk Slovenije so naslednji dan nadaljevali v Krajinskem parku Radensko polje, pozneje pa še v Dobravi in Jovsih v bližini Kozjanskega parka, pri čemer je bila v ospredju tematika varstva dvoživk in obnove njihovih habitatov.
Gostje so bili navdušeni nad številčnostjo populacij dvoživk pri nas, nekatere vrste pa so imeli prvič priložnost srečati v živo. Še posebej dragocena je bila izmenjava izkušenj na področju varstva plavčka, katerih samci so se ravno v dneh njihovega obiska obarvali modro.
V prvi polovici marca smo zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje na območju Verda opazili razrasel grm navadne amorfe, ki sodi med invazivne tujerodne vrste. To je prva znana lokacija te rastline na Ljubljanskem barju. Gre za okrasno rastlino, ki se uspešno razmnožuje s semeni in neodstranjenimi podzemnimi deli. Grm navadne amorfe lahko zraste do višine 3 metrov, listi so spiralno razvrščeni, pernato deljeni in ozkojajčasti. V maju in juniju tvori grozdasta socvetja s številnimi črnoškrlatnimi cvetovi. Po cvetenju se razvijejo približno 1 cm dolgi temnopikčasti stroki s semenom. Ustrezajo ji rastišča na obrežju rek, robovih cest in železnic, ruderalnih rastiščih, gozdnih jasah in gozdnih robovih, kjer lahko tvori goste sestoje in tako preprečuje rast drugim rastlinam.
V dogovoru in s sodelovanjem uporabnika zemljišča v Verdu smo najprej uspešno odstranili zrela semena in nato izkopali celotno rastlino ter odstranjene dele dali v sežig. Iz neodstranjenih podzemnih delov lahko rastlina ponovno zraste, zato bomo očiščeno mesto vsakoletno spremljali in odstranili mlade rastline, ki jih lahko izčrpamo tudi s pogosto večletno košnjo.
Obiskovalci Ljubljanskega barja in lastniki zemljišč, ki v naravi opazite nepoznane in nenavadne rastline, nas lahko pokličete na telefonsko številko 08 20 10 232 ali nam pišete na elektronski naslov invazivke@ljubljanskobarje.si in tako pripomorete k čim hitrejšemu omejevanju invazivnih rastlin. Občani Mestne občine Ljubljana lahko odstranjene invazivne rastline brezplačno oddate v Zbirnem centru Barje, prebivalci ostalih občin pa se o možnostih oddaje pozanimajte v lokalnih zbirnih centrih.
Ob Svetovnem dnevu voda, v petek, 22. marca, vas v sodelovanju z HUD Karel Barjanski, Tehniškim muzejem Slovenije, Slovenskim društvom za zaščito voda in Zvezo kulturnih društev Vrhnika vljudno vabimo na prireditev Moja reka praznuje 2024.
V soboto 23. marca, ob občinskem prazniku Občine Ig, v sodelovanju z Občino Ig vabimo na:
9.00: PROJEKCIJO KRAJŠEGA DOKUMENTARNEGA FILMA o Ljubljanskem barju z naslovom Pozabljene in zamolčane vrednote vode ustvarjalca Mateja Vraniča.
Dvorana Centra Ig, 3. nadstropje, Banija 4, Ig
9.45:VODEN OBISK MOROSTIGA; obiskali bomo hišo, pot in kolišče.
Z vodenim obiskom bomo zaključili v središču Iga predvidoma ob 12.45.
Število udeležencev na dogodku je omejeno, zato so obvezne prijave na: vodenja@ljubljanskobarje.si. Prijava na vodenje vam zagotovi 25-odstotni popust na ceno vstopnice v Morostig! Vstopnico potrebujete za vstop v hišo in kolišče, kupite jo lahko v Morostigu na dan dogodka.
