V preteklih dneh smo opravili prav posebno (travniško) žetev. Na površinah v okolici Bevk, kjer še uspevajo ogroženi travniki z modro stožko (Molinia caerulea), smo nabrali zalogo semen za zasajanje novih površin. Modra stožka je trava, ki uspeva na mokrotnih, s hranili revnih tleh. Travniki, kjer prevladuje, so pomemben življenjski prostor številnih vrst, med njimi tudi metuljev strašničinega mravljiščarja in barjanskega okarčka.
Krajinski park Ljubljansko barje je v zadnjih 5 letih v upravljanje pridobil skoraj 200 ha zemljišč, na katerih poteka obnova mokrotnih življenjskih prostorov. V prihodnjih mesecih načrtujemo pričetek del na nekaterih zaraščenih površinah. Za obnovo travnikov bodo tam potrebni večji posegi, ki predstavljajo tveganje za razrast invazivnih tujerodnih vrst. Da bi jo omejili, bomo površine zasejali s semenom domače predelave.
Ne nekaterih travnikih v okolici Bevk smo našli goste sestoje modre stožke.
Foto: Jasna Tarman
Ker so na travnikih odkrili pomembno jedro populacije strašničinega mravljiščarja, smo dela opravili ročno.
Foto Jasna Tarman
Trava je v teh dneh že zrela, zato je del semen že odpadel. Foto: Jasna Tarman
Snope smo posušili na soncu. Foto: Jasna Tarman
Seme bomo uporabili za zasajanje danes zaraščenih površin. Foto: Jasna Tarman
2003 je bila na najdišču Stare Gmajne na Ljubljanskem barju odkrito najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu.
Na tej povezavi najdete zanimiv animirani dokumentarni film, ki omogoči vpogled v koliščarski način življenja in predstavi različne tehnološke dosežke, še posebej pa izdelavo kolesa in lesenega vozu.
Vstopamo v zadnji mesec izvajanja projekta Biodiverziteta – umetnost življenja, ki ga verjetno bolj poznate po akronimu LIFE Naturaviva. Partnerji, ki jih je projekt povezal, smo z mnogimi aktivnostmi različnim ciljnim skupinam predstavljali biotsko pestrost vse od leta 2017 do danes.
Za lep zaključek vseh aktivnosti naj vas prav v tem zadnjem mesecu projekta povabimo k sodelovanju v kvizu na naši Facebook strani, v katerem boste morda izvedeli še kaj novega o vrstah Ljubljanskega barja.
Ob koncu meseca bomo med vsemi pravilnimi odgovori izžrebali tri srečneže, ki bodo prejeli lepe nagrade. V žreb bodo šli vsi pravilni odgovori, ki jih bomo prejeli na posamezno vprašanje. Torej – večkrat sodelujete, več možnosti bo za to, da ste izžrebani!
Ob koncu meseca boste izvedeli tudi pravilne odgovore na zastavljena vprašanja.
Pri pregledu prestreznih pasti, ki s pomočjo posebne dišave privabljajo odrasle osebke hrošča puščavnika, so raziskovalci z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo potrdili uspešnost ponovne naselitve vrste na Ljubljanskem barju.
Puščavnik je največja evropska vrsta minice in največji hrošč, ki živi v lesnem mulju dupel pri nas. Samci oddajajo feromon, ki spominja na vonj marelice. Zaradi pomanjkanja starih dreves na Ljubljanskem barju smo mu na območju Mestnega loga in Gmajnic v pomoč namestili posebne zaboje (gojilnice) iz hrastovega lesa. V predhodni raziskavi je bilo območje prepoznano kot najprimernejše za ponovno naselitev.
V letih 2019 in 2020 smo v gojilnice naselili skupno 225 ličink, ki izvirajo iz bližnjih še ohranjenih populacij. Ena takih živi v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
V eno od pasti se je včeraj ujela odrasla samica, s čimer smo potrdili uspešnost ponovne naselitve.
Raziskovalci so natančno zabeležili njene podatke, med drugim so jo izmerili in stehtali. Po izvedenih meritvah so jo izpustili nazaj v naravo. Puščavnikov razvoj sicer traja več let, kot odrasel hrošč pa živi le nekaj tednov.
Več o naselitvi puščavnika si oglejte v kratkem videu.
Aktivnosti za izboljšanje stanja populacije hrošča puščavnika potekajo v okviru projekta Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja – PoLJUBA.
V eno od pasti se je ujela odrasla samica. Foto: Jasna Tarman
Raziskovalci so ujeto samico izmerili in stehtali. Foto: Jasna Tarman
Po zaključku meritev so jo izpustili nazaj v naravo. Foto: Jasna Tarman
Razvoj puščavnika poteka več let, kot odrasel hrošč pa živi le nekaj tednov. V letih 2019 in 2020 smo na Ljubljansko barje ponovno naselili 225 ličink, ki izvirajo iz okoliških ohranjenih populacij. Foto: Jasna Tarman
V poletnih dneh iščemo možnosti za ohladitev in osvežitev. Ena takih lokacij na robu Ljubljanskega barja je tudi Podpeško jezero, ki je posebej obiskano med vikendi. Preden se odpravite na pot priporočamo, da dobro premislite, katero prevozno sredstvo boste izbrali, kje se boste peljali in kje parkirali. Zaradi asfaltiranja bo popolna zapora ceste Podpeč – Jezero od 30.7. od 7. ure do 31.7.2022 do 21. ure, na odseku od krožišča do naslova Jezero 27. Če se odločite za obisk z avtomobilom, parkirajte pri gasilskem domu. Kljub novo urejenemu parkirišču številni obiskovalci parkirajo tik ob jezeru. S takim parkiranjem ste na dobri poti, da si prisvojite kazen in povzročate slabo voljo ostalim obiskovalcem.
Mladi parkoslovci so v letošnjem šolskem letu ponovno odkrivali zanimivosti naravnih parkov Slovenije. V Skupnost naravnih parkov Slovenije je povezanih 15 parkov, ki že vrsto let na spletni strani Naravni parki Slovenije pripravljamo kviz za šolarje. Trije sklopi nalog niso pretrd oreh za učence, saj so naloge zabavne in zanimive. Letos so spoznavali pisan svet cvetlic. Za pokušino lahko rešite nalogo, ki smo jo pripravili v našem parku.
Na naše povabilo sta se tokrat odzvali dve šoli, OŠ Škofljica in OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. V kvizu je sodelovalo 22 učencev, ki so uspešno rešili vse naloge in oddali pravilne rešitve. Pri tem so jih spremljale in spodbujale 4 mentorice. Vsi se že veselijo naslednjega kviza, ki ga bomo pripravili v šolskem letu 2022/23, mi pa že kujemo nove uganke za nadobudne šolarje.
Pretekli teden smo se imeli res g-rajsko, ko smo se podali na študijsko ekskurzijo v Krajinski park Goričko. Nekaj utrinkov s Poti čuka in puščavnika ter obiska gradu so z nami delili tudi naši gostitelji in si jih lahko ogledate na njihovi Facebook strani.
Sprehod po poti čuka in puščavnika je prav gotovo zelo zanimiv tudi ponoči, ko se oglasijo veliki skoviki. Domačini jim še vedno največkrat rečejo kar čuki. Velikih skovikov sicer nismo slišali ne videli, kar pa ne pomeni, da oni niso nas. Našo študijsko ekskurzijo smo zaključili na gradu Grad. V grajskih prostorih so nas gostitelji podučili o zgodovini in obnovi gradu ter o projektih Gorička krajina, Gorički travniki in Greenbelt ter njihovih načrtih za prihodnost.
V ponedeljek, 20. 6. 2022, so nas obiskali kolegi iz Krajinskega parka Goričko z deležniki. Skupaj smo se sprehodili po razstavi Zakladi Ljubljanskega barja ter ob nastajajoči poti Pot med jelšami. Obiskovalcem smo predstavili tudi naravovarstvene ukrepe, ki so bili izvedeni na območju Rakove Jelše v okviru projektov LJUBA in PoLJUBA.
15. junija smo nekateri od predstavnikov Skupnosti naravnih parkov Slovenije (Triglavski narodni park, Krajinski park Kolpa, Krajinski park Rožnik Tivoli in Šišenski hrib ter Krajinski park Ljubljansko barje) na kolesarskem festivalu Kolesari, spremembo ustvari predstavili možnosti kolesarjenje v naravi. Kolesarjenje je namreč eden od bolj primernih načinov obiska naravnih parkov. Preden se odpravite na kolesarjenje v naravo, priporočamo, da se pozanimate, katere poti so primerne za kolo. Številne od tematskih poti v naravnih parkih so primerne tudi za obisk s kolesom. Če niste prepričani o tem, ali je katera od poti primerna za vas, se lahko obrnete na nas. Lahko se nam tudi pridružite na katerem od naših vodenj, prireditev. Tudi v KP Ljubljansko barje ponujamo kolesarska vodenja.
