Na podlagi drugega in četrtega odstavka 8. člena Sklepa o ustanovitvi Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 55/09) minister mag. Andrej Vizjak z Ministrstva za okolje in prostor objavlja JAVNI POZIV za sodelovanje zainteresiranih nevladnih organizacij pri upravljanju Krajinskega parka Ljubljansko barje v obdobju 2022–2026.
Poziv je dostopen v .pdf obliki na naslednji povezavi: Javni poziv_NVO_KPLB.
Sedmeroglavi zmaj Varuh zakladov Ljubljanskega barja se je tudi letos udeležil tradicionalnega dogodka Vrtcev Brezovica, Na zabavo v naravo, ki je tokrat potekal v četrtek, 19. maja v Športnem parku Jama v Notranjih Goricah. Otrokom in njihovim staršem smo predstavili Ljubljansko barje in pisan živalski in rastlinski svet ter bogate zaklade kulturne dediščine, zmaj pa se je posladkal s slastnimi palačinkami in se razgibal na športnem tekmovanju, ki so ga pripravile vzgojiteljice.
V soboto 21. 5., vas vabimo, da se nam pridružite na brezplačnem kolesarskem izletu po Ljubljanskem barju. Na 26 km krožni poti bomo skupaj odkrivali zaklade, ki jih pestuje ta skrivnostna pokrajina. Sledili bomo stari in obstoječi strugi reke Ljubljanice, obiskali bomo naravni rezervat Mali plac ter naravni spomenik Jurčevo šotišče. Na koncu pa se bomo zapeljali še na osamelec Blatna Brezovica, ki ponuja čudovit razgled na barjanskih mozaik.
ZBOR:
ob 8.30 pred sedežem Krajinskega parka Ljubljansko barje v Notranjih Goricah, Podpeška cesta 380
TRAJANJE:
okoli 4 ure
PRIPOROČENA OPREMA:
Glede na to, da se bomo vozili večinoma po poljskih makadamskih poteh priporočamo terensko kolo. Obvezna oprema je čelada. Priporočamo oblačila in obutev primerna vremenskim razmeram in kolesarjenju ter pijačo.
OBVEZNE PRIJAVE DO ZASEDBE MEST NA: info@ljubljanskobarje.si
Praktične delavnice pripomorejo k premagovanju predsodkov, otroci pa na zabaven in sproščen način spoznajo vlogo dvoživk v ekosistemu ter ravnanja, s katerimi jim (pogosto nenamerno) škodujemo. V lanskem šolskem letu je dvoživke z nami spoznavalo več kot 450 učencev in dijakov. Delavnice potekajo v okviru evropskega projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON in so za udeležence brezplačne.
Med 6. in 10. 4. 2022 je v grški Olimpiji, prizorišču antičnih olimpijskih iger, potekal mednarodni simpozij mladih »World cultural heritage«, ki ga je organiziral Hellenic Cultural and Educational Club for UNESCO. Za tri slovenske predstavnike je udeležbo omogočila slovenska nacionalna komisija za UNESCO skupaj z Društvom za Združene narode za Slovenijo (UNA): poleg Petre Vinčec, dijakinje 3. a in profesorja Aleša Vrbovška z Gimnazije Želimlje, ki leži v Krajinskem parku Ljubljansko barje, se je simpozija udeležila tudi Barbara Vidmar iz Krajinskega parka Ljubljansko barje.
Simpozij z bogato mednarodno udeležbo se je začel v Atenah, kjer je bila po prihodu vseh delegacij svečana otvoritev. Naslednji dan so se udeleženci odpeljali na skrajni zahod Peloponeza, kjer se nahaja Olimpija. Obnovljeni kongresni center, ki je v bližini arheološkega nahajališča, je dijakom in njihovim mentorjem za tri dni postal dom in učni center. Zgodovino Olimpije, arheološkega najdišča, pa so udeleženci tekom simpozija spoznali pod vodstvom izkušene vodnice, ki jih je popeljala tudi na ogled bližnjega muzeja.
Poleg tega so se dijaki na simpoziju udeleževali različnih delavnic in debatnih srečanj, podoben program pa so imeli tudi spremljevalci. Že pred potovanjem v Grčijo so dijaki dobili nalogo, da v petnajstminutni predstavitvi ali videu predstavijo UNESCO svetovno dediščino svoje države. Tako je dijakinja Petra Vinčec s predavanjem »This is my heritage« orisala naravne in kulturne znamenitosti Slovenije, ki so vpisane na UNESCO Seznam svetovne dediščine. Še posebej je izpostavila koliščarsko kulturo z Ljubljanskega barja in cerkev sv. Mihaela v Črni vasi, ki je sakralna arhitekturna mojstrovina Jožeta Plečnika. Prisotne je navdušila in tako na najboljši način predstavila Slovenijo, Krajinski park Ljubljansko barje in svojo šolo. Na poti domov se je ustavila še v Atenah in si ogledala središče mesta ter Akropolo nad njim.
Nedvomno takšna srečanja krepijo mednarodno sodelovanje dijakov in spremljevalcev, v svet ponašajo dober glas o slovenskih naravnih in kulturnih znamenitostih in med mladimi krepijo zavest o pomenu ohranjanja vsakršne dediščine. Nadvse prijetna in koristna pot pa je močno odmevala tudi med zaposlenimi in dijaki Gimnazije Želimlje ter njihovimi starši.
V petek 1. aprila 2022 nas je obiskala delegacija iz Ministrstva za kulturo v sklopu vladnega obiska slovenskih regij. Predstavniki Javnega zavoda KP Ljubljansko barje smo delegaciji na spomeniškem območju UNESCO kolišč predstavili pomen ohranjanja visokega nivoja podzemne vode tako za naravno kot kulturno dediščino Ljubljanskega barja. S tem, ko ohranjamo mokrotne travnike tako varujemo tudi dragoceno svetovno dediščino kolišč na Ljubljanskem barju. Delegacija si je ogledala tudi novo nastajajoči interpretacijski center na Igu, kjer bodo obiskovalci dobili vpogled v biodiverziteto in dediščino količ na Ljubljanskem barju. Omenjeni interpretacijski center nastaja v sklopu projekta Na-kolih, katerega del je tudi povezovalna pot in koliščarska naselbina.
Mednarodni natečaj naravoslovne fotografije Magična narava organizira Združenje naravoslovnih fotografov Slovenije v okviru projekta LIFE NATURAVIVA “Biodiverziteta – umetnost življenja” že od leta 2017.
Najboljše fotografije s 4. natečaja iz leta 2020 si lahko med 1. 4. in 14. 5. 2022 ogledate v prostorih Občine Log-Dragomer in tudi na tej povezavi.
Vabljeni k ogledu!
Na Ljubljanskem barju so bili kot najpomembnejše črne točke za dvoživke v prometu prepoznani odseki regionalne ceste Vrhnika – Podpeč (pri Bistri in med krajema Pako in Goričica) ter Podpeč – Ig (pri Podkraju). Na treh odsekih v skupni dolžini 3.800 m smo v času spomladanskih in jesenskih selitev v letu 2020 pri nočnih pregledih ceste zabeležili več kot 11.000 osebkov dvoživk različnih vrst. Na omenjenih odsekih bodo v prihodnjih letih vzpostavljeni trajni ukrepi za varstvo dvoživk, ki vključujejo cestne podhode, stalne usmerjevalne ograje in druge spremljajoče tehnične rešitve. V letu 2020 je namreč Direkcija RS za infrastrukturo v sodelovanju s Centrom za kartografijo favne in flore, Krajinskim parkom Ljubljansko barje ter drugimi partnerji projekta LIFE AMPHICON pristopila k projektiranju trajnih ukrepov za zaščito dvoživk v sklopu celovite rekonstrukcije omenjenih delov cestnih odsekov.
Zelena rega, foto Katarina Drašler
Za projektom PoLJUBA je že četrto leto izvajanja aktivnosti, ki so temeljile na nadaljevanju izvajanja vrstam in habitatnim tipom prilagojene kmetijske prakse na projektnih zemljiščih. S tem so bili zagotovljeni osnovni pogoji za izboljšanje stanja najbolj ogroženih habitatnih tipov in vrst na Ljubljanskem barju.
V lanskem letu je bil projekt podaljšan za 21 mesecev, s čimer je zagotovljena dodatna sezona gojenja in doselitve barjanskega okarčka ter dve dodatni sezoni za izvajanje ukrepov za izboljšanje in obnovo stanja projektnih traviščnih habitatnih tipov in vrst vezanih nanje. Uspešno so zaključena vsa dela za izboljšanje stanja habitata kačjega pastirja koščičnega škratca ter izlov tujerodnih želv na območju Ljubljanskega barja. Na približno 170 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč so se tako izvajali različni naravovarstveni ukrepi.
Nadaljevanje gojenja barjanskega okarčka
S ponovno naselitvijo barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost je bila leta 2020 uspešno vzpostavljena nova populacija tega ogroženega metulja, lani pa je bila ta obogatena še z 91 osebki metuljev. V lanskem letu je bil izveden tudi popis velikosti izvorne in ponovno naseljene populacije. Analiza je pokazala, da je obogatitev izvorne populacije v letu 2020 ublažila tako negativne vplive preteklih škodljivih posegov v habitatu kot morebitni negativni vpliv odvzema oplojenih samic v 2020, saj po treh letih ni bil več zaznan upad velikosti populacije. Vzpodbuden je tudi rezultat popisa velikosti novo osnovane populacije. V letu 2022 bo po zaslugi projekta, ki je podaljšan vse do konca septembra 2023, izvedena še druga obogatitev novo osnovane populacije.
Zaključena dela za izboljšanje habitata kačjega pastirja koščičnega škratca
Ker za koščičnega škratca eno glavnih groženj predstavlja neustrezno vzdrževanje jarkov, v katerih živijo njegove ličinke ter se ob njih zadržujejo odrasli osebki, je bil večji del aktivnosti namenjen prilagojenemu načinu čiščenja jarkov. V lanskem letu so bili tako uspešno obnovljeni krajši odseki jarkov, ki zaradi svoje zaraščenosti niso več nudili primernega življenjskega prostora za koščičnega škratca. Na delih jarkov, kjer se je koščični škratec pojavljal, je bila opravljena košnja ter izvedeno ustrezno redčenje obrežne vegetacije, s čimer je zagotovljena primerna osončenost jarkov. V okviru projekta je bilo med letoma 2019 in 2021 strojno obnovljenih 6 km jarkov, košnja ter odstranjevanje lesne zarasti pa je bila izvedena na 9 km jarkov.
V Strajanovem bregu se je ponovno pojavil travniški postavnež
V dolini Strajanov breg, ki je zanimiva predvsem zaradi prisotnosti redke orhideje Loeselove grezovke, je bil v lanskem poletju ponovno opažen metulj travniški postavnež. Gre za redkega dnevnega metulja iz družine pisančkov (Nymphalidae), ki je vezan na mokrotne ali suhe ekstenzivne travnike. Najdenih je bilo kar 19 gnezd, ki so sedaj ustrezno označena in tako lahko upamo, da bo Strajanov breg postal zatočišče še ene redke in zavarovane vrste.
Izboljšanje življenjskih pogojev močvirske sklednice
Najpogostejša tujerodna vrsta želve okrasna gizdavka je z vsemi podvrstami, med katere uvrščamo tudi rdečevratko in rumenovratko, uvrščena na seznam vrst evropske uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Zanjo veljajo najstrožji ukrepi, in sicer prepoved prodaje, vnosa v države EU, gojenja, razmnoževanja, prevažanja, nakupovanja, uporabe, izmenjave, posedovanja ali izpusta v okolje. Kljub temu pa želve številni nevestni lastniki spuščajo v naravo, kjer za iste vire tekmuje z našo domorodno vrsto močvirsko sklednico. Eden pomembnih ukrepov za varovanje močvirske sklednice je tako odstranjevanje tujerodnih želv. V letu 2021 je bilo na projektnem območju odstranjenih sedem tujerodnih želv, skupno jih je bilo tako v zadnjih štirih letih z vršami in vodnimi mrežami iz narave odstranjenih 50, kar bo pomembno vplivalo na izboljšanje življenjskih pogojev močvirske sklednice.
Po novi tematski poti – Poti med jelšami se bomo lahko sprehodili jeseni
Nadaljujejo se tudi dela za vzpostavitev 3-kilometrske tematske poti na Rakovi jelši, v okviru katere bo postavljenih 8 interpretacijskih postaj, ki bodo ozaveščale o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti na Ljubljanskem barju. Nova Pot med jelšami, ki bi sicer morala svoje prve obiskovalce sprejeti konec lanskega leta, bo zaradi situacije zadnjih dveh let v svoji končni podobi zaživela predvidoma jeseni.
