10 let od vpisa “Prazgodovinskih kolišč okoli Alp” na UNESCO seznam svetovne dediščine

V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.

“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.

Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.

V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.

Splošne informacije
Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.

 

Slovenija

[Fotografija: koliščarski ostanki na Špici, Ljubljana © City Museum of Ljubljana, MGML, G.Babič]

Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.

Avstrija

[Fotografija: Raziskovalni potop na kolišču v jezeru Keutschacher, Koroška © Kuratorium Pfahlbauten]
Pet od 111 območij iz enote svetovne dediščine “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” se nahaja v Avstriji. Štiri območja so v Zgornji Avstrij, v jezerih Attersee in Mondsee, eno območje pa v jezeru Keutschacher na Koroškem. Težko je oceniti celotno število vseh jezerskih kolišč v Avstriji, saj nekatera morda še nikoli niso bila odkrita, medtem ko so druga že za vedno izginila. Trenutno je poznanih 27 znanstveno raziskanih najdbišč, večina jih pripada kulturi okoli jezera Mondsee iz 4. tisočletja pr. Kr.  Najmlajša najdišča spadajo v obdobje 500 pr. Kr. Največja gostota naselbin je na zahodni obali jezera Attersee. Zanimivo je, da kolišča na jezeru Keutschacher niso bila zgrajena na obali, ampak v nizki vodi sredi jezera. Njihove ostanke je odkril Ferdinand Hochstetter, prvi upravitelj Naravoslovnega muzeja na Dunaju, leta 1864. Temu gre zahvala, da je muzej v svoje zbirke in razstave lahko vključil nekaj redkih in pomembnih koliščarskih najdb. Avstrijska območja, ki so del transnacionalnih enote UNESCO kolišč upravlja Zavod za ohranjanje kolišč, ki ga je ustanovila Republika Avstrija in federativni deželi Zgornja Avstrija in Koroška.

Francija

[Fotografija : Jezero Chalain (Jura). Dokumentiranje neolitskih vlečnih sani © Centre de recherche archéologique de la vallée de l’Ain / P. Pétrequin]
Enajst kolišč vpisanih na seznam svetovne dediščine se nahaja v francski Juri, Savoji in Visoki Savoji, v jezerih Chalain, Clairvaux, Aiguebelette, Bourget, Léman in Annecy. Najstarejše vasi so iz obdobja srednjega neolitika, pred 6000 leti, najmlajša kolišča pa so bila opuščena na prehodu iz bronaste v železno dobo, pred 2700 leti, ko so se v obdobju hladnejše klime in povečanih padavin dvignili nivoji jezerskih gladin in je preplavilo koliščarske naselbine. Pod predsedstvom prefekta regije Auvergne-Rhône-Alpes, država, lokalni upravljalci, različne inštitucije in društva skupaj zagotavljajo zaščito kolišč in ohranjanje njihove izjemne univerzalne vrednosti. Vpis v UNESCO je tudi način kako kolišča in arheološke raziskave približati čim večjemu številu ljudi. Številne začasne razstave, na primer v Nacionalnem Muzeju Arheologije v Saint-Germain-en-Laye, in v muzejih v Lons-le-Saunier (Jura), in v Annecy (Visoka Savoja), predstavljajo izsledke dosedanjih arheoloških raziskav. Prva monografija posvečena koliščem iz Savoje in Visoke Savoje izide konec junija 2021, v izdaji Direction Régionale des Affaires Culturelles d’Auvergne-Rhône-Alpes.

Nemčija

[Fotografija: divja jabolka, starost pribl. 5700 let, Alleshausen-Grundwiesen (Biberach) © Landesamt für Denkmalpflege im RP Stuttgart, U. Maier]
18 vpisanih območij se nahaja v Nemčiji, med zahodno obalo Bodenskega jezera v deželi Baden-Württemberg in obalo jezera Starnberger na Bavarskem. Ta kolišča predstavljajo pomemben del serijskega in transnacionalnega vpisa svetovne dediščine “Prazgodovinska kolišča okoli Alp”. Vzdolž obale Bodenskega jezera se nahaja devet vpisanih območij, šest pa se jih nahaja ob manjših jezerih in v mokriščih Zgornje Švabske. Tri območja na Bavarskem se nahajajo severovzhodno od Landsberg am Lech in na otoku Roseninsel na jezeru Starnberger. Nemški State Monuments Office v Stuttgartu organizira razstavo “Piles, Walls and Cacti” s poudarkom na arheologiji mokrih tal in svetovni dediščini, ki bo na ogled v Garden Fair v mestu Überlingen do 17. oktobra 2021. Druga razstava je v mestu Bad Buchau, v muzeju Federsee Museum z naslovom “Knotted und Sewn Up: Grasses, Bast and Bark – Jacks-of-All-Trades of the Stone Age” in predstavlja nova odkritja na področju arheologije tkanin. Na ogled bo do 24. oktobra 2021. Na Dan svetovne dediščine, 3. julija, bo na sprehajalni poti na otoku Roseninsel organiziran pester in zanimiv program, kjer bodo sodelovali podvodni arheologi, ki bodo predstavljali svojo opremo in kako se raziskuje pod vodo. 23. julija se bo v mestu Pestnecker ponovno odprla kamenodobna vas, s prenovljeno razstavo v paviljonu za obiskovalce, novimi informacijami ter zabavnimi aktivnostmi za vse starosti v zunanjem delu. Poleg tega je obiska vreden tudi kulinarični blog www.palafitfood.com, z novimi tedenskimi vpogledi v lonce in posode kamenodobnih in bronastodobnih kuharjev. Za več navdiha in recepte, pa tudi za informacije o mesečnem kuharskem izzivu, si oglejte Instagram profil @palafitfood.

Italija

[Fotografija: Parco Archeo Natura Fiavé © Soprintendenza per i beni culturali – Trento]
19 UNESCO območij svetovne dediščine kolišč se nahaja v petih italijanskih regijah: deset v Lombardiji, štiri v Benečiji, dve v Piemontu, eno v Furlaniji-Julijski krajini in dve na Južnem Tirolskem. Koliščarski fenomen se razteza med predalpskimi jezeri na severu do padske nižine na jugu. Večina koliščarskih naselbin se nahaja v bližini Gardskega jezera in jezera Varese. Do sedaj najstarejši znani ostanki segajo v zgodnji neolitik, približno 5000 pr. Kr. Med zgodnjo in srednjo bronasto dobo je bilo koliščarsko naseljevanje v porastu. Proti koncu 2. tisočletja pr. Kr koliščarske naselbine v tem delu izginejo. Arheološka izkopavanja so razkrila številne predmete iz brona, rogovja, živalskih kosti, kamna in veliko lončevine. Zaradi izjemnih pogojev, so se ohranile tudi organske najdbe kot je les in tkanine. Visok nivo tehnološkega razvoja koliščarjev v bronasti dobi je postavil temelje za nadaljni kultrni razvoj celotnega območja. Med praznovanjem 10. obletnice vpisa v letu 2021 se bodo odvili številni dogodki: razstave v Benetkah, Brescii, Torinu, ter v mestih Varese, Gavardo, Manerba in Desenzano, koncerti v Polpenazze del Garda, znanstveni sejem v mestu Varese, izobraževalni in izkustveni projekti, eksperimentalna arheologija in otvoritev Archeo-Park Palafitte v mestu Fiavè.

Švica

[Fotografija: pozno bronastodobno najdišče Bevaix, jezero Neuchâtel © Laténium, F. Langenegger]
56 UNESCO koliščarskih območij se nahaja v Švici. Najdemo jih okoli dveh velikih jezer, Ženevskega in Bodenskega, kot tudi na mokriščih, barjih in na obalah manjših jezer vzhodne in severo-zahodne Švice, ter na osrednji švicarski planoti. Tu se je tudi začela “koliščarska mrzlica”, ki se je nato razširila na celotno alpsko regijo. Najdišča kot so Cortaillod, Auvernier, Lüscherz in Arbon, so postala znana onkraj švicarskih meja in celo botrovala poimenovanju celotnih obdobij prazgodovinskih materialnih kultur. “Swiss Coordination Group UNESCO Palafittes” je odgovoren za upravljanje z vsemi švicarskimi območji. Sestavljen je iz predstavnikov 15 švicarskih kantonov z vpisanimi kolišči, predstavnika State Department for Culture in predstavnika Swiss Archaeological Society. Skupaj z ostalimi deležniki, muzeji, zbirkami, švicarsko agencijo “World Heritage Experience Switzerland ” in švicarsko komisijo za UNESCO, bodo švicarski kantoni ob 10. obletnici vpisa na UNESCO seznam organizirali številne zanimive dogodke. Eden večjih, bo 8. mednarodna regata deblakov na jezeru Greifensee, v kantonu Zurich,11.-12. septembra 2021. Za več informacij obiščite koledar prireditev na spletni strain www.palafittes.org .

 

Prvi primer invazivne navadne amorfe na Ljubljanskem barju

V prvi polovici marca smo zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje na območju Verda opazili razrasel grm navadne amorfe, ki sodi med invazivne tujerodne vrste. To je prva znana lokacija te rastline na Ljubljanskem barju. Gre za okrasno rastlino, ki se uspešno razmnožuje s semeni in neodstranjenimi podzemnimi deli. Grm navadne amorfe lahko zraste do višine 3 metrov, listi so spiralno razvrščeni, pernato deljeni in ozkojajčasti. V maju in juniju tvori grozdasta socvetja s številnimi črnoškrlatnimi cvetovi. Po cvetenju se razvijejo približno 1 cm dolgi temnopikčasti stroki s semenom. Ustrezajo ji rastišča na obrežju rek, robovih cest in železnic, ruderalnih rastiščih, gozdnih jasah in gozdnih robovih, kjer lahko tvori goste sestoje in tako preprečuje rast drugim rastlinam.

V dogovoru in s sodelovanjem uporabnika zemljišča v Verdu smo najprej uspešno odstranili zrela semena in nato izkopali celotno rastlino ter odstranjene dele dali v sežig. Iz neodstranjenih podzemnih delov lahko rastlina ponovno zraste, zato bomo očiščeno mesto vsakoletno spremljali in odstranili mlade rastline, ki jih lahko izčrpamo tudi s pogosto večletno košnjo.

Obiskovalci Ljubljanskega barja in lastniki zemljišč, ki v naravi opazite nepoznane in nenavadne rastline, nas lahko pokličete na telefonsko številko 08 20 10 232 ali nam pišete na elektronski naslov invazivke@ljubljanskobarje.si in tako pripomorete k čim hitrejšemu omejevanju invazivnih rastlin. Občani Mestne občine Ljubljana lahko odstranjene invazivne rastline brezplačno oddate v Zbirnem centru Barje, prebivalci ostalih občin pa se o možnostih oddaje pozanimajte v lokalnih zbirnih centrih.

Moja reka praznuje

Ob Svetovnem dnevu voda, v petek, 22. marca, vas v sodelovanju z HUD Karel Barjanski, Tehniškim muzejem Slovenije, Slovenskim društvom za zaščito voda in Zvezo kulturnih društev Vrhnika vljudno vabimo na prireditev Moja reka praznuje 2024.

KDAJ: 17.00
KJE: Dvorana Nikole Tesle v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri
KAJ:

  • Zvočna kopel umetnika zvoka Karla Vizka
  • Kratek dokumentarni film Mateja Vraniča Pozabljene in zamolčane vrednote vode
  • Uvodni pozdravi: direktorja JZ KPLB, direktorice TMS dr. Barbare Jurišič, idejnega očeta prireditve Bojana Čebele
  • Osrednji govorec:  dr. Pavel Gantar, člana Upravnega odbora Slovenskega društva za varstvo voda
  • Nastop Big band Vrhnika

Vstop prost!

Praznujemo z Občino Ig

V  soboto 23. marca, ob občinskem prazniku Občine Ig, v sodelovanju z Občino Ig vabimo na:

9.00: PROJEKCIJO KRAJŠEGA DOKUMENTARNEGA FILMA o Ljubljanskem barju z naslovom Pozabljene in zamolčane vrednote vode ustvarjalca Mateja Vraniča.
Dvorana Centra Ig, 3. nadstropje, Banija 4, Ig

9.45: VODEN OBISK MOROSTIGA; obiskali bomo hišo, pot in kolišče.
Z vodenim obiskom bomo zaključili v središču Iga predvidoma ob 12.45.

Število udeležencev na dogodku je omejeno, zato so obvezne prijave na: vodenja@ljubljanskobarje.si.
Prijava na vodenje vam zagotovi 25-odstotni popust na ceno vstopnice v Morostig!
Vstopnico potrebujete za vstop v hišo in kolišče, kupite jo lahko v Morostigu na dan dogodka.

Z natečajem spodbujajo ohranjanje dediščine Ljubljanskega barja

V četrtek 7. marca smo se udeležili podelitve nagrad za naj barjansko zgodbo 2024. Miran Setnikar iz Mah teatra, pobudnik za omenjeni literarni natečaj, je povedal, da je namen omenjenega natečaja spodbuditi mlade k zavedanju in ohranjanju naravnega okolja in kulturnih običajev Ljubljanskega barja in Polhograjskih Dolomitov. Na natečaju je letos sodelovalo deset šol. Zmagovalni zgodbi sta napisali Ela Kogovšek pod mentorstvom Tadeje Voljč iz Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika in Terezija Avšič pod mentorstvom Andreje Dobnikar iz Osnovne šole Brezovica pri Ljubljani.

Uvodni del prireditve je barjansko obarvala projekcija filma Pozabljene in zamolčane vrednote vode, ustvarjalca Mateja Vraniča. Članice mladinske sekcije Mah teater pa so uprizorile lutkovno igrico ene od zgodb iz prvega natečaja: »Štorklja izgubi svoje gnezdo«, avtorice Tjaše Vehar.

Iskrene čestitke organizatorjem prireditve, vsem udeležencem natečaja ter nastopajočim!

Pozor, žabja svatba!

Višje temperature in prvi dež sta iz zimskega mirovanja na dan že privabila prve dvoživke, ki so se množično napotile proti mrestiščem (mlakam in drugim vodnim bivališčem), kjer se parijo. V obdobju parjenja samec stisne samico v paritveni objem (t.i. ampleksus), samica pa nato začne odlagati jajca v obliki mresta, ki ga samec sproti zunanje oplodi. Že vsaka najmanjša motnja na mrestišču, kot je npr. fotografiranje, zanje predstavlja stres. Zato se lahko par med parjenjem prehitro loči, zaradi česar samica odloži neoplojena jajca. S pogostimi motnjami se število neoplojenih mrestov povečuje, kar zmanjšuje razmnoževalni uspeh dvoživk.

Ker je ključnega pomena, da imajo dvoživke na voljo primerna mrestišča brez motenj, kjer je negativen vpliv človeške prisotnosti čim manjši, smo na najranljivejših območjih ob vodnih površinah na parcelah v našem upravljanju postavili opozorilne table. Z njimi obiskovalce obveščamo, da zaradi zagotavljanja ugodnih razmer za ohranitev ogroženih vrst dvoživk dostop do mlak trenutno ni dovoljen. Prav zato so območja tudi pod poostrenim naravovarstvenim nadzorom.

Povezovanje ljudi in planeta

3. marca obeležujemo Svetovni dan prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst. Ta dan so Združeni narodi razglasili leta 2013, potem ko je bila 3. marca leta 1973 podpisana Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi in prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, s kratico CITES. Prostoživeče vrste nujno potrebujejo zaščito, saj se je na Rdečem seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave znašlo že skoraj 100.000 vrst prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, več kot milijonu rastlinskih in živalskih vrst pa grozi izumrtje.

Poziv letošnjega Svetovnega dne prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst je Povezovanje ljudi in planeta: odkrivajmo digitalne inovacije v skrbi za varstvo prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst. Letošnji Svetovni dan prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst nas nagovarja k raziskovanju in uporabi digitalnih tehnologij za ohranjanje prostoživečih vrst, trajnostni in zakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami ter sožitje človeka in prostoživečih vrst.

Na Ljubljanskem barju smo te dni opazili prve znanilce pomladi, močvirske tulipane, ki uspevajo na mokrotnih travnikih. Z vse bolj intenzivno rabo Ljubljanskega barja število mokrotnih travnikov in s tem tudi število ogroženih vrst, vezanih nanje, upada. Prostoživeče vrste vse bolj ogrožajo tudi invazivne tujerodne vrste. Prav hitro sporočanje o rastiščih invazivnih tujerodnih vrst je ključno za čim bolj učinkovito ukrepanje. Zato vas prosimo, da svoja opažanja o invazivnih tujerodnih vrstah sporočite na: invazivke@ljubljanskobarje.si.
Sporočilu priložite:
 natančno lokacijo najdbe,
 fotografijo najdbe.

Zbrani podatki o razširjenosti invazivnih tujerodnih vrst na Ljubljanskem barju nam bodo v pomoč pri načrtovanju ukrepov za njihov nadzor in omejevanje. Še najbolj učinkoviti smo lahko pri invazivnih tujerodnih vrstah, ki so se šele začele širiti na neko območje (tak primer na Ljubljanskem barju je navadna amorfa).

Koledar dogodkov v Krajinskem parku Ljubljansko barje 2024

V sodelovanju z barjanskimi občinami, društvi in muzeji smo za vas pripravili koledar dogodkov v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Tokrat objavljamo koledar od marca do junija, v katerem boste našli nabor prireditev, vodenj, delavnic, predavanj. Večina dogodkov je brezplačnih, pri vodenjih in delavnicah pa je zaradi omejitve udeležencev potrebna prijava na vodenja@ljubljanskobarje.si.

Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite na katerem od dogodkov in ne pozabite na prijavo, kjer je to potrebno!

Podelitev nagrad za najbarjansko zgodbo 2024

V četrtek 7. marca bo na Vrhniki potekala podelitev nagrad za najbarjansko zgodbo 2024. Natečaj za najbarjansko zgodbo razpisuje Kulturno društvo Mah teater v sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti, Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjevo knjižnico Vrhnika ter občinami Vrhnika, Log-Dragomer, Dobrova-Polhov Gradec, Borovnica, Brezovica. Na natečaju so sodelovali učenci in učenke tretje triade osnovnih šol sodelujočih občin.

Dogodek se bo pričel s predvajanjem dokumentarnega filma o Ljubljanskem barju z naslovom Pozabljene in zamolčane vrednote vode ustvarjalca Mateja Vraniča.

Lokacija: Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, Tržaška cesta 25.

Pričetek dogodka: 18.00

Prisrčno vabljeni, vstop je prost!

 

 

 

Znani rezultati dodatnih arheoloških raziskav ostankov kolišča

Kot smo že poročali, smo konec leta 2022 med izkopavanjem novih vodnih habitatov za dvoživke pri Bistri naleteli na ostanke prazgodovinske koliščarske naselbine. V profilu ene od mlak je arheolog, ki je nadzirali izkope, opazil navpične kole, pri podrobnejšem pregledu pa še koščke keramike, kosti, kamne in oglje. Do odkritja je prišlo v relativni bližini predhodno znanega arheološkega najdišča Naselbina Črešnja, ki datira v 4. tisočletje pred našim štetjem.

Arheologi so opravili vzorčenje lesa in 6 vzorcev poslali v nadaljnje analize. Ugotovili so, da gre za ostanke črne jelše, bukve, hrasta in jesena. Radiokarbonska analiza enega izmed vzorcev je pokazala, da les najverjetneje datira v čas med 3526 in 3365 pr. n. št. Drevo naj bi bilo posekano po letu 3425 pr. n. št. Poročilo o raziskavi lahko preberete tukaj.

Po zaključenem popisu najdišča ter odvzemu vzorcev smo izkop hitro zasuli, saj so arheološki ostanki kolišč, predvsem organski ostanki, izjemno občutljivi in na zraku hitro strohnijo in propadejo. Nadomestno mlako smo izkopali na bližnji lokaciji, kjer v teh dneh že gosti svoje prve letošnje dvoživke. Izgradnjo novih mlak ter raziskave, povezane z njimi, smo izvedli v okviru projekta LIFE AMPHICON, ki ga sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za naravne vire in prostor.