20. decembra je v okviru projekta LIFE URCA PROEMYS potekala predstavitev Celostnega načrta upravljanja z močvirsko sklednico, ki smo ga skupaj z italijanskimi ter slovenskimi partnerji pripravili tekom leta. Na dogodku, ki je potekal hibridno, so bili predstavljeni posamezni sklopi Celostnega načrta upravljanja, mi pa smo predstavili aktivnosti za ohranjanje močvirske sklednice, ki jih izvajamo v Sloveniji. Udeležence je nagovoril tudi predstavnik slovenskega Ministrstva za naravne vire in prostor, ki projekt sofinancira.
Ob izteku leta 2023 vam ponujamo pregled glavnih izvedenih aktivnosti v Krajinskem parku Ljubljansko barje:
Ohranjanje mokrišč
V Naravnem rezervatu Draga pri Igu smo izvedli interventno sanacijo jezu na Srednjem ribniku, sečnjo lesnih vrst iz vseh vodnih objektov in pridobili geodetski posnetek vseh ribnikov in geomehansko študijo vodnih objektov. S pomočjo daljinskega sledenja velikega škurha, opremljenega z GPS oddajnikom, smo dobili nov set podatkov, katere travnike vrsta uporablja na območju KPLB.
Na nekaterih zemljiščih v upravljanju KPLB smo pričeli z renaturacijo travniških površin. S pomočjo zunanjih strokovnjakov smo določili zemljišča, kjer se še pojavljajo ostanki travnikov s prevladujočo stožko in nizkega barja. Podatki nam bodo služili pri načrtovanju ukrepov v novem kohezijskem projektu.
Omejevanje invazivnih tujerodnih vrst Izvedli smo popis tujerodnih rakov na izbranih območji znotraj KPLB in odstranjevali železovo nedotiko iz območja Naravnega rezervata Draga pri Igu in delu Rakove jelše ter odstranjevali invazivke iz zemljišč, ki jih ima JZ KPLB v upravljanju. Koordinirali smo izvedbo odstranjevanja pižmovk in nutrij iz nelovnih površin na območju KPLB. Izvedli smo elektro izlov rib iz nekaterih naših mlak, pregledali del Ljubljanice na prisotnost kanadske in zahodne račje zeli. Pripravili komunikacijsko strategijo za invazivne tujerodne vrste in zbirali informacije o prisotnosti ITV na območju KPLB.
Ohranjanje močvirske sklednice
Izvedli smo predhodni monitoring populacije močvirske skledice, zaščitili najdena gnezda močvirskih sklednic in izlavljali okrasne gizdavke. Sodelovali smo pri pripravi Celostnega načrta upravljanja ter ozaveščali o močvirski sklednici in invazivnih tujerodnih želvah. Izdali smo zloženko o močvirski sklednici.
Ob tej obletnici priporočamo v branje Mejnike, kjer se oziramo tako v čas pred kot v čas po ustanovitvi krajinskega parka.
Ponosni smo na več kot stoletne temelje našega zavarovanega območja.
V prostoru stalnih sprememb in vedno novih odkritij iščemo ravnovesje med izkoriščanjem in ohranjanjem te dragocene pokrajine.
Z veseljem vas obveščamo, da smo zaključili z vzdrževalnimi deli na Poti barjanska okna.
Tisti, ki se boste na pot odpravili s kolesi, jih boste lahko pustili na kolesarskem stojalu na izhodišču dostopne poti do izvirov (barjanskih oken). Na razgledišče ob izvirih smo umestili tudi veliko klop. Poleg rednih obnovitvenih del smo pot obogatili še z novo informacijsko postajo. Je še niste videli? Potem pa le pot pod noge!
Direkcija RS za infrastrukturo je v mesecu oktobru 2023 pričela z gradnjo prvih podhodov za dvoživke na regionalni cesti Podpeč-Ig. Na projektnem odseku Podkraj je vgradnja elementov za zagotovitev varnega prehoda dvoživk čez cesto v zaključni fazi. Zapora ceste je predvidena do 20. 12. 2023. Dela se pospešeno nadaljujejo tudi na cesti Vrhnika – Podpeč, na projektnem odseku Bistra. S trajnimi ukrepi za varstvo dvoživk bomo opremili tudi krajši cestni odsek Pako – Goričica.
Krajinski park Ljubljansko barje je posebno območje za dvoživke, saj je prepredeno z jarki in kanali, ki tvorijo mrežo vodnih okolij za njihovo razmnoževanje, po južnem robu pa se razprostira gozd, kjer dvoživke prezimujejo. Po meji med dvema, za dvoživke ključnima življenjskima prostoroma, poteka regionalna cesta. Selitve dvoživk potekajo po ustaljenih poteh, ki na več mestih prečkajo cesto, zato tam pogosto prihaja do povozov. Ti se sicer dogajajo vse leto, a so najštevilčnejši in najbolj opazni v zgodnje spomladanskih deževnih nočeh.
V letu 2020 so bili na cestnih odsekih pri Bistri, Pakem – Goričici in Podkraju izvedeni intenzivni nočni pregledi cest med spomladansko ter jesensko selitvijo. S pomočjo raziskave so bile opredeljene najprimernejše lokacije za umestitev trajnih ograj in podhodov na problematičnih cestnih odsekih.
Po vgradnji elementov se bo pričela ureditev vozišča ter postavitev usmerjevalnih ograj za dvoživke. Slednje preprečujejo dostop živalim na cestišče in zagotavljajo, da cesto prečkajo skozi podhode. Sočasno se bodo urejali dovozi na zemljišča in nameščanje rešetk za dvoživke. Ko bodo opravljena vsa dela in urejena vozna površina ter primerne temperature, bo na vrsti asfaltiranje. Na projektnem odseku Podkraj bo sočasno z gradnjo podhodov in rekonstrukcijo ceste urejena tudi kolesarska steza. Dela na tem odseku bodo predvidoma zaključena v pomladnih mesecih. Na zaključek del na preostalih dveh odsekih bo potrebno še nekoliko počakati.
Ukrepi za varstvo dvoživk na cestah se izvajajo v okviru projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON, ki ga sofinancirajo Evropska unija v okviru programa LIFE, Ministrstvo za naravne vire in prostor RS, Občina Bistrica ob Sotli in projektni partnerji.
Vgradnja ukrepov za varstvo dvoživk na cestah pri Podkraju. Vir: Arhiv DRSI
Podhod za dvoživke. Vir: Arhiv DRSI
Tabela prikazuje rezultate pregleda cestnih odsekov za namene določitve najprimernejših lokacij za izvedbo trajnih ukrepov za dvoživke na Ljubljanskem barju. Vir: Drašler in sod., 2020
Razgledni podest ob barjanskih oknih je poškodovan, zato v mesecu oktobru in novembru izvajamo vzdrževalna dela.
ZARADI VARNOSTI JE DOSTOP DO BARJANSKIH OKEN PREPOVEDAN DO KONCA VZDRŽEVALNIH DEL.
Točen termin zaključka vzdrževalnih del in s tem ponovne dostopnosti do barjanskih oken bomo objavili na spletni strani.
Za študente smo pripravili predavanje z naslovom Ohranjanje ne/vidne dediščine Ljubljanskega barja. V predavanju smo odgovorili na naslednja vprašanja:
ZAKAJ je Ljubljansko barje zavarovano območje?
KAJ se varuje na Ljubljanskem barju?
KDO in KAKO upravlja z zavarovanim območjem?
Za konec pa smo izpostavili tudi izzive ohranjanja ne/vidne dediščine Ljubljanskega barja.