Zadnji čas, da stopimo skupaj
V četrtek 23. oktobra smo v sodelovanju z Direkcijo za vode Republike Slovenije v Domu kulture na Igu pripravili predstavitev vzdrževanja odvodnikov na Ljubljanskem barju. Ljubljansko barje je poplavna ravnica, na kateri ima glavno besedo voda. Večji del leta so vode na Barju skrite pod površjem, v času močnejših padavin pa pride do dviga podzemne vode in naraščanja vodotokov, kar pripelje do poplav. V želji po čim boljšem odvajanju poplavnih voda je bilo na Ljubljanskem barju izkopanih kar 500 kilometrov izsuševalnih jarkov. Mreža teh jarkov se deli na večje in manjše in tudi pristojnosti za vzdrževanje so deljene. Namen srečanja je bil predstaviti kdo, kdaj, kako in pod kakšnimi pogoji lahko vzdržuje jarke na Ljubljanskem barju.
Vodja Sektorja območja srednje Save na Direkciji Republike Slovenije (DRSV), Tonček Cezar, povedal, da delimo jarke na večje (primarne in sekundarne: jarki, ki imajo vpliv na vodni režim) in manjše (terciarne: jarki med njivami in travniki). Sistem večjih jarkov-odvodnikov na Ljubljanskem barju meri preko 600 kilometrov in z njimi upravlja DRSV, ki vsako leto pripravi program vzdrževanja izbranega območja. Izbor območja vzdrževanja je omejen s finančnimi sredstvi in soglasji ter dovoljenji, ki jih mora pridobiti od pristojnih služb (Zavod za varstvo narave, Zavoda za ribištvo, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, upravne enote). V primeru, da pride do izrednih razmer, ko je onemogočena pretočnost v odvodniku, lahko DRSV na podlagi terenskega ogleda rečnega nadzornika odredi tudi interventno vzdrževanje izven letnega programa. Poleg DRSV lahko večje odvodnike vzdržujejo tudi občine in fizične osebe, ki pa morajo prav tako kot DRSV pridobiti vsa potrebna soglasja in dovoljenja (poleg že naštetih tudi soglasje DRSV ter soglasja vseh lastnikov zemljišč).
V drugem delu predstavitve je direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, Janez Kastelic predstavil manjše jarke na Ljubljanskem barju (jarki med njivami in travniki-terciarni jarki). Vzdrževanje terciarnih jarkov je v pristojnosti lastnikov zemljišč. V želji, da bi lažje ločevali med večjimi (primarni in sekundarni jarki v pristojnosti države) in manjšimi jarki (v pristojnosti lastnikov zemljišč), je javni zavod KPLB naročil strokovno mnenje o vplivu čiščenja terciarnih jarkov na stanje voda in vode. Poleg strokovnega mnenja je direktor predstavil tudi terenska opažanja vzdrževanja terciarnih jarkov. Posebej je opozoril tudi na razraščanje invazivnih tujerodnih vrst ob kanalih. Še posebno problematičen za kmetovalce je črnoplodni mrkač, katerega semena se lahko zapičijo v nebo živine, ki ima potem težave pri hranjenju.
Veseli smo velikega števila obiskovalcev, tako iz strani kmetovalcev, občin, ribičev, društev in varstva naravne in kulturne dediščine. Obiskovalci so podali številna vprašanja, pomisleke in tudi predloge. V Krajinskem parku Ljubljansko barje se prepletajo dejavnosti lokalnih skupnosti, kmetijstva ter ohranjanja naravne in kulturne dediščine in kot je povedal eden od obiskovalcev na koncu srečanja: “Je zadnji čas, da stopimo skupaj in nekaj naredimo”. Mi sporočamo, da smo že v pripravah na novo srečanje, katerega tema bo predstavitev varstvenih režimov v Krajinskem parku Ljubljansko barje.