Skupaj za boljše razumevanje upravljanja voda na Barju
V četrtek, 23. oktobra, smo v sodelovanju z Direkcijo Republike Slovenije za vode v Domu kulture na Igu pripravili srečanje o vzdrževanju jarkov na Ljubljanskem barju. Dogodek je bil namenjen predstavitvi pristopov in pristojnosti pri vzdrževanju jarkov ter iskanju skupnega razumevanja med različnimi deležniki – od kmetovalcev in občin do strokovnih organizacij varstva narave in kulturne dediščine.
Ljubljansko barje je poplavna ravnica, kjer ima voda tudi danes ključno vlogo. Z gosto mrežo izsuševalnih jarkov – teh je bilo izkopanih približno 5000 kilometrov – ljudje že desetletja uravnavamo vodni režim. Jarki ne služijo le odvajanju poplavnih voda, temveč tudi osuševanju zemljišč in s tem omogočajo pogoje za kmetijsko rabo. Sistem sestavljajo večji in manjši jarki. Za vzdrževanje večjih odvodnikov, ki vplivajo na vodni režim, je odgovorna država, medtem ko je skrb za manjše jarke med posameznimi zemljišči v pristojnosti njihovih lastnikov.
Kako poteka čiščenje in vzdrževanje odvodnikov?
Na srečanju je Tonček Cezar, vodja Sektorja območja srednje Save na Direkciji Republike za vode predstavil, kako poteka vzdrževanje odvodnikov ter kakšna soglasja in dovoljenja so pri tem potrebna. Pojasnil je, da sistem večjih odvodnikov na Ljubljanskem barju meri več kot 600 kilometrov in da z njimi upravlja Direkcija za vode, ki vsako leto pripravi program vzdrževanja izbranega območja, dela pa izvaja koncesionar, podjetje Hidrotehnik.
Poleg koncesionarske službe lahko odvodnike vzdržujejo tudi druge pravne in fizične osebe, vendar morajo za to pridobiti vsa potrebna soglasja in dovoljenja – poleg soglasij pristojnih institucij (npr. Zavoda za varstvo narave, Zavoda za ribištvo, Zavoda za varstvo kulturne dediščine in upravne enote) tudi soglasje Direkcije za vode ter soglasja vseh lastnikov zemljišč, kjer potekajo posegi.
Vpliv terciarnih jarkov na vodni režim
Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, Janez Kastelic, je v nadaljevanju dogodka predstavil strokovno mnenje o vplivu čiščenja terciarnih jarkov na vodni režim, ki sta ga pripravila dr. Lidija Globevnik (TC VODE d.o.o.) in dr. Andrej Sovinc (NaravaNarave d.o.o.).
Strokovnjaki so namreč ugotovili, da tudi manjši (terciarni) jarki, če jih pri obnovi preveč poglobimo ali razširimo, pomembno vplivajo na vodni režim in s tem na stanje vlažnih travišč ter habitatov. Poglabljanje jarkov lahko tako spremeni vodne razmere širšega območja, zato so večji posegi dovoljeni le ob pridobitvi soglasij in dovoljenj pristojnih institucij.
Pomen sodelovanja in dialoga
Poleg strokovnih predstavitev se je na srečanju razvila razprava o aktualnih izzivih na Ljubljanskem barju. Udeleženci so podali številna vprašanja, pomisleke in predloge. V Krajinskem parku Ljubljansko barje se zavedamo, da je upravljanje z vodo in krajino uspešno le, če temelji na dialogu vseh ključnih deležnikov. Zato so tovrstna srečanja dragocena priložnost, da prisluhnemo različnim pogledom, poiščemo skupne rešitve in gradimo soglasje.