Z dijaki BIC Ljubljana odstranjevali invazivke
Na Rakovi jelši, zlasti v okolici Poti med jelšami, v zadnjih letih poteka vrsta naravovarstvenih aktivnosti. Območje, ki je bilo v preteklosti opuščeno, travniki pa so se zaraščali, od leta 2018 postopno obnavljamo in vzpostavljanjem sistem mokrotnih travnikov z mejicami. Ključen del naših prizadevanj je tudi odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst. V tednu brez invazivk (1.-7.6. 2026) smo se pridružili iniciativi projekta LIFE OrnamentalIAS in ponovno zavihali rokave.
Na območju smo v preteklih letih izkopali več manjših mlak, ki prispevajo k ohranjanju dvoživk in želve močvirske sklednice. Mlake, izkopane zadnjo zimo, pa so bile načrtovane tako, da ustrezajo potrebam plavčka (Rana arvalis), redke rjave žabe, katere samci se v času parjenja za kratek čas obarvajo modro. Populacija plavčka je omejena na majhen del Ljubljanskega barja. Ker je povsem izolirana, so ukrepi za izboljšanje in ohranjanje njenega življenjskega prostora ključni za njeno preživetje. Mlake so nastale v projektu Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON. Poleg zagotavljanja ustreznih mrestišč v projektu izboljšujemo kopenski habitat dvoživk. Številne vrste dvoživk namreč večji del leta preživijo na kopnem. Še posebej pomemben kopenski habitat pa so mokrotni travniki.
Za zagotavljanje kakovostnih kopenskih habitatov je ključno omejevanje širjenja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Vrstno pestri travniki brez invazivk omogočajo razvoj raznolikih združb nevretenčarjev, ki predstavljajo ključni vir hrane za dvoživke. Ohranjanje vrstno bogatih mokrotnih travnikov je zato eden od osrednjih ukrepov za njihovo dolgoročno varstvo. Ob tem pa ne smemo pozabiti niti na urejanje okolice mlak. Ob izkopu mlak se namreč težko izognemo odprtju golih tal, iz katerih med prvimi pokukajo prav invazivke.
Pri uresničevanju naših naravovarstvenih ciljev ima pomembno vlogo tudi sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami. V naše aktivnosti tako redno vključujemo dijake programa naravovarstveni tehnik z BIC Ljubljana, ki Ljubljansko barje spoznavajo tako v okviru praktičnega usposabljanja kot pri različnih terenskih aktivnostih. Iskreno se jim zahvaljujemo, da so nam z veliko mero zavzetosti in dobre volje na pomoč priskočili tudi tokrat.
