SLO ENG

Koledar dogodkov

Februar 2012
P	T	S	Č	P	S	N
« Januar		Marec »
		1	2	3	4	5
6	7	8	9	10	11	12
13	14	15	16	17	18	19
20	21	22	23	24	25	26
27	28	29

Zanimivosti

Tista s čopki

Ljubljansko barje je največje slovensko gnezdišče precej velike močvirkse ptice z značilno frizuro- dolgim čopom- po kateri jo lahko prepoznajo tudi tisti z manj ornitološkega znanja. Kljub temu pribe (Vanellus vanellus) ne najdemo zlepa, njeno število zadnja leta vztrajno pada. V začetku devetdesetih so na Ljubljanskem barju našteli preko tristo gnezdečih prib, na začetku tega tisočletja le še okoli sto, ocene populacij pa so vsako leto manjše. Priba je tipična ptica ekstenzivne kulturne krajine, zmanjševanje njene populacije pa je neposredno povezano z vse hitrejšim spreminjanjem rabe ekstenzivnih travniških površin na Ljubljanskem barju v intenzivno kmetijsko površino. Več o pribi in njeni usodi na Barju na tej povezavi.

Plavčki z Loga

Južno od ljubljanske deponije so marca 2010 sodelavci društva za poručevanje dvoživk Societas herpetologica Slovenica opazili predstavnike vrste žab, ki na Ljubljanskem barju še ni bila potrjena, in sicer plavčkov (Rana arvalis).

Davorin Tome si jih je ogledal in poslikal te zanimive živali, ki v času parjenja dobijo nebesno modro barvo.

Aprila cvetijo logarice

Močvirski tulipan ali logarica (Fritillaria meleagris) je v Sloveniji zavarovana že od leta 1949. Po Uredbi o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah je uvrščena v kategorijo H, za katero veljajo ukrepi za ohranjanje ugodnega stanja habitata rastlinske vrste. Po rdečem seznamu ima status prizadete vrste (E). Logarica je razširjena do Anglije, južne Skandinavije in centralne Rusije na severu, na jugu seže do južne Francije, Alp in Balkanskega polotoka. Življenjski prostor vrste se v Sloveniji – iz istih razlogov kot drugod po Evropi – zmanjšuje zaradi hidromelioracij in intenzivnega kmetijstva (preoblikovanja njenih rastišč v intenzivno gojene travnike, pašnike ali njive). Uspeva v logih v bližini potokov in rek, na vlažnih in močvirnih travnikih, ki so lahko krajši čas tudi poplavljeni ali na njih zastaja padavinska voda. Zaradi človekovega vpliva je močno ogrožen habitat vrste, v manjši meri je vrsta ogrožena zaradi trganja.

Nedavne raziskave kažejo, da je na Ljubljanskem barju vrsta dokaj močno zastopana. Močvirski tulipan , ki ponavadi zacveti konec marca in v začetku aprila, še vedno uspeva na nekaterih lokacijah v urbanem okolju mesta Ljubljane, sklenjeno razširjen je predvsem v osrednjem delu obmocja vzdolž rek Ljubljanice in Ižice, kjer poseljuje največje sklenjene površine.

Takole jih vidi Davorin Tome.

Naravni rezervat Mali plac

Na severozahodnem delu, z pogosto meglo zakritih barjanskih ravnic, se kot otok iz enolične ravnine dviga osamelec Kostanjevica. Naravni rezervat Mali Plac oziroma Mali Blatec nam lahko delno odgovori na vprašanja, kakšno je bilo, ali pa bi morda lahko bilo Ljubljansko barje, v kolikor vanj že pred stoletji ne bi tako močno posegel človek. Janez Tarman je o tej barjanski znamenitosti napisal zanimiv članek.