ljubljansko barje
SLO ENG  

Zanimivosti

- Močvirska sklednica - naša edina želva celinskih voda
- Plavček - najbolj modra žaba
- Priba - ptica s čopkom
- Logarica - močvirski tulipan
- Mali Plac - ni več visoko barje
 

 

Močvirska sklednica (Emys orbicularis, Linnaeus, 1758)


Foto: Griša Planinc

Močvirska sklednica je v Sloveniji edina domorodna (avtohtona) želva celinskih voda. Njen življenjski prostor so predvsem stoječe ali počasi tekoče vode z obrežnim rastlinjem. Sklednica sodi, kot vsi v Sloveniji živeči plazilci, med najbolj ogrožene veste. Največjo grožnjo predstavlja izginjanje primernih želvinih bivališč v naravi, kar je predvsem posledica izsuševanje mokrišč.

Več lahko preberete tukaj.

Kadar opazite sklednico?
Živali se da lepo opazovati z daljnogledom z bregov ribnikov ali močvirij. Želve vam bodo hvaležne, če boste na taki razdalji tudi ostali. Vsako novo najdbo lahko sporočite Societas herpetologica Slovenica – društvu za preučevanje dvoživk in plazilcev. Podatek opremite z datumom in točnim opisom kraja najdbe ter imenom najditelja. K poznavanju vrste in njenemu varovanju pripomoremo tudi z iskanjem novih krajev, kjer živi močvirska sklednica.

Spletna stran "Močvirska sklednica" je namenjena vsem projektom, ki se in se bodo odvijali z namenom preučevanja in ohranjanja te vrste v naravnem okolju znotraj Slovenije.
 

 
Pozor, žabe v elementu! Ne moti!

Na Ljubljanskem barju živi redka in zelo ogrožena vrsta rjave žabe, plavček, ki je slovensko ime dobila po barvi samcev, ki se v času razmnoževanja obarvajo modro. Da vrsta živi na tem območju, so marca 2010 potrdili sodelavci Društva za preučevanje dvoživk in plazilcev Societas herpetologica Slovenica. Vrsta na Barju do takrat še ni bila potrjena.

Za dvoživke nenavadna modra barva poleg žabjih samic privlači tudi radovedneže, ki lahko s svojo prisotnostjo ogrozijo uspešno parjenje. Zato vas pozivamo, da se v pomladanskem času izogibate predelom Ljubljanskega barja, ki jih je komaj dovolj namočil tako težko pričakovan dež. Celotno obvestilo preberite tukaj ...

 

Tista s čopki

Ljubljansko barje je največje slovensko gnezdišče precej velike močvirske ptice z značilno frizuro - dolgim čopom na vrhu glave - po kateri jo lahko prepoznajo tudi tisti z manj ornitološkega znanja. Kljub temu pribe (Vanellus vanellus)  ne najdemo zlepa, njeno število pa zadnja leta vztrajno pada. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so na Ljubljanskem barju našteli preko tristo gnezdečih prib, na začetku tega tisočletja le še okoli sto, ocene populacij pa so vsako leto manjše. Priba je tipična ptica ekstenzivne kulturne krajine, zmanjševanje njene populacije pa je neposredno povezano z vse hitrejšim spreminjanjem rabe ekstenzivnih travniških površin na Ljubljanskem barju v intenzivno kmetijsko površino. Več o pribi in njeni usodi na Barju si lahko preberete na tej povezavi.





Aprila cvetijo logarice

Močvirski tulipan ali močvirska logarica (Fritillaria meleagris) je v Sloveniji zavarovana že od leta 1949. Po Uredbi o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah je uvrščena v kategorijo H, za katero veljajo ukrepi za ohranjanje ugodnega stanja habitata rastlinske vrste. Po rdečem seznamu ima status prizadete vrste (E). Logarica je razširjena do Anglije, južne Skandinavije in centralne Rusije na severu, na jugu seže do južne Francije, Alp in Balkanskega polotoka. Življenjski prostor vrste se v Sloveniji – iz istih razlogov kot drugod po Evropi – zmanjšuje zaradi hidromelioracij in intenzivnega kmetijstva (preoblikovanja njenih rastišč v intenzivno gojene travnike, pašnike ali njive). Uspeva v logih v bližini potokov in rek, na vlažnih in močvirnih travnikih, ki so lahko krajši čas tudi poplavljeni ali na njih zastaja padavinska voda. Zaradi človekovega vpliva je močno ogrožen habitat vrste, v manjši meri je vrsta ogrožena zaradi trganja.

Nedavne raziskave kažejo, da je na Ljubljanskem barju vrsta dokaj močno zastopana. Močvirski tulipan, ki ponavadi zacveti konec marca oziroma v začetku aprila, še vedno uspeva na nekaterih lokacijah v urbanem okolju mesta Ljubljane, sklenjeno razširjen je predvsem v osrednjem delu območja vzdolž rek Ljubljanice in Ižice, kjer poseljuje največje sklenjene površine.

Takole jih vidi Davorin Tome.


 


Naravni rezervat  Mali plac

Na severozahodnem delu, pogosto z meglo zakritih barjanskih ravnic, se kot otok iz enolične ravnine dviga osamelec Kostanjevica. Naravni rezervat Mali Plac oziroma Mali Blatec nam lahko delno odgovori na vprašanja, kakšno je bilo, ali pa bi morda lahko bilo Ljubljansko barje, v kolikor vanj že pred stoletji ne bi tako močno posegel človek. Janez Tarman je o tej barjanski znamenitosti napisal zanimiv članek.