Spoznajmo jih, ne kupujmo in ne sadimo jih ter ne vnašajmo jih v naravo!

Ste kdaj poleti na sprehodu po Ljubljanskem barju opazili velike površine rumeno cvetočih visokih steblik? Gre za dve najpogostejši invazivni tujerodni vrsti na Ljubljanskem barju: orjaško in kanadsko zlato rozgo (Solidago gigantea in S. canadensis). Še posebno ob vodah se razraščata še dve vrst invazivk: japonski dresnik (Fallopia japonica) in žlezava nedotika (Impatiens glandulifera). Te vrste tvorijo tako goste sestoje, da onemogočijo rast ostalim vrstam. S širjenjem invazivnih tujerodnih vrst tako upada biotska pestrost. Odstranitev invazivk je zelo dolgotrajen in drag proces. Številne invazivne tujerodne vrste pa so tudi alergene, kot na primer pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia). Za zatiranje invazivnih tujerodnih vrst na posameznem zemljišču je odgovoren lastnik zemljišča. A k omejitvi širjenja teh vrst lahko pripomoremo vsi.

Z izrazom tujerodne vrste poimenujemo tiste organizme, ki jih je človek prenesel v novo okolje, v katerem prej niso bili prisotni. Tujerodne vrste pripadajo najrazličnejšim skupinam organizmov (npr. virusi, glive, rastline, živali). To vključuje katerikoli del organizma, spolne celice, semena, jajca ali druge dele organizmov, ki lahko preživijo in so sposobni razmnoževanja.

V Evropo je vsako leto zanesenih na stotine tujerodnih organizmov, vendar vsi ne postane­jo invazivni. Pravzaprav jih večina v novem okolju ne preživi, bodisi ker se novemu okolju ne morejo prilagoditi ali pa je prisotnih premalo osebkov za uspešno razmnoževanje. Posamezne vrste pa se postopoma, lahko tudi v obdobju več let, prilagodijo na novo okolje in se začnejo razmnoževati.

Invazivna tujerodna vrsta je po definiciji Konvencije o biološki raznovrstnosti tujerodna vrsta, ki se je ustalila in se širi ter s tem ogroža ekosisteme, habitate ali vrste. Definicija invazivne tujerodne vrste, ki jo uporablja Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) je širša in kot invazivne obravnava tujerodne vrste, ki ogrožajo zdravje ljudi, gospodarstvo in/ali domorodno bi­otsko raznovrstnost.

V zadnjem času strokovnjaki vse glasneje opozarjajo na težave, ki jih invazivne tujerodne vrste povzročajo s svojim vplivom na ekosisteme ter posledično na gospodarstvo in zdravje ljudi. Te so v svetovnem merilu že nekaj desetletij prepoznane tudi kot eden najpomembnejših razlogov za
upadanje biodiverzitete. Gre torej za perečo okoljsko problematiko, tako v svetu kot pri nas.

Najprej smo se zavedli vplivov tistih tujerodnih vrst, ki povzročajo gospodarsko škodo ali so škodljive za zdravje ljudi, danes pa vemo, da mnogo vrst povzroča nepopravljivo škodo tudi naravi in okolju.

Čeprav so se posamične invazivne tujerodne vrste razširile tudi na območje Ljubljanskega barja že v začetku 20. stoletja (enoletna suholetnica, robinija, deljenolistna rudbekija), je do razmaha prisotnosti invazivnih tujerodnih vrst prišlo šele v zadnjih nekaj desetletjih, ko se, poleg omenjenih treh, po Ljubljanskem barju nebrzdano širi še nekaj deset azijskih in ameriških vrst, ki so se tod pojavile šele po 2. svetovni vojni.

Blaženje posledic širjenja invazivnih tujerodnih vrst in določanje ukrepov se ureja tudi s predpisi s področja ohranjanja narave. V skladu z Zakonom o ohranjanju narave je naseljevanje rastlin in živali tujerodnih prostoživečih vrst prepovedano. Invazivne tujerodne vrste so vključene tudi v predpise
s področja varstva rastlin, kmetijstva (navzkrižna skladnost), gozdarstva, lovstva in ribištva.

Leta 2015 je bila sprejeta Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki določa pravila ravnanja z določenimi invazivnimi tujerodnimi vrstami, ki zadevajo Evropsko unijo. Za zatiranje invazivnih tujerodnih vrst na posameznem zemljišču je odgovoren lastnik zemljišča.

Invazivne tujerodne močno vplivajo in ogrožajo avtohtone rastlinske in živalske vrste ter posledično vplivajo na rabo naravnih virov. Na Ljubljanskem barju vplivajo tudi na kmetijsko dejavnost in upravljanje z vodami. V Krajinskem parku Ljubljansko barje smo v sodelovanju s strokovnjaki pripravili brošuro, s katero vas želimo opozoriti na pomen oziroma nevarnost prisotnosti invazivnih tujerodnih vrst v zavarovanem območju. V tej brošuri vam predstavljamo 12 najbolj problematičnih invazivnih tujerodnih vrst na Ljubljanskem barju. Pri vsaki vrsti podajamo tudi ukrepe, ki lahko pripomorejo k obvladovanju le teh.

Ste opazili invazivno tujerodno vrsto na Ljubljanskem barju? Opažanja invazivnih tujerodnih vrst nam lahko sporočite na: invazivke@ljubljanskobarje.si.
Sporočilu priložite natančno lokacijo najdbe in fotografijo najdbe. Zbrani podatki o razširjenosti invazivnih tujerodnih vrst na Ljubljanskem barju nam bodo v pomoč pri načrtovanju za njihov nadzor in omejevanje.