Mokrotni travniki najbolje ščitijo tisočletja stare ostaline koliščarskih naselbin.

Voda v globokih barjanskih tleh je glavni varuh organskih ostankov prazgodovinskih koliščarskih naselbin kot so leseni koli, ostanki hrane in oblačil. Te najdbe nam podajo celovito sliko o načinu življenja ljudi pred več tisoč leti. Arheologi nam na podlagi najdb semen lahko povedo, katere kulturne rastline so gojili koliščarji. Na podlagi vlaken lahko spoznavamo iz katerih rastlin so koliščarji izdelovali oblačila. Na podlagi ostankov lesenih kolov lahko razberemo v kakšnih hišah so živeli. Zaradi izredne izpovedne vrednosti omenjenih najdb so bila Ižanska kolišča na Ljubljanskem barju skupaj z ostalimi kolišči okoli Alp leta 2011 uvrščena na UNESCO seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Tri leta kasneje  so bila Ižanska kolišča  razglašena tudi za kulturni spomenik državnega pomena. Z ukrepi ohranjanja dovolj visokega nivoja podzemne vode na spomeniškem območju UNESCO kolišč na Ljubljanskem barju skrbimo za ohranjanje te dragocene dediščine tudi za prihodnje rodove.