ljubljansko barje
SLO ENG  


Koledar dogodkov

Februar 2012
PTSČPSN
 
1 2345
6789101112
1314151617 18 19
20212223242526
272829

Prazgodovinska kolišča

Kolišča in barjanske naselbine iz prazgodovinskega obdobja so poseben pojav, značilen za alpske dežele. V številnih jezerih in na mokrotnih področjih alpskega sveta so se odlično ohranila. So spomeniki edinstvenega pomena in raziskovalne sporočilnosti. Na nobenem drugem kraju na svetu ni razvoj naselbinskih skupnosti iz mlajše kamene in kovinskih dob tako jasno viden. Raziskave lahko njihovo kulturo, gospodarstvi in okolje od 5. do 1. tisočletja pr.K. osvetlijo do podrobnosti.

Bilo je pred več kot 150 leti. Zgodovinar Ferdinand Keller je v kolih iz kraja Meilen ob Züriškem jezeru prepoznal ostanke prazgodovinskih vasi. To senzacionalno odkritje, odmevno po vsem svetu, je privedlo do vročičnega iskanja po mnogih jezerih. Okoli Alp so našli še številne druge koliščarske naselbine oziroma kolišča.


Bakrene sekire in šila, 3. tisočletje pr.K.
(Vir: Narodni muzej Slovenije, Tomaž Lauko)
Kamnito orodje , 3. tisočletje pr. K.
(Vir: Narodni muzej Slovenije, Tomaž Lauko)



Izboljšane metode izkopavanja in naravoslovne analize so v drugi polovici 20. stoletja pokazale, da spadajo ostanki naselbin iz mlajše kamene in bronaste dobe med najpomembnejše kulturne dobrine Evrope, saj nam njihovo raziskovanje daje številne odgovore na civilizacijsko pomembna vprašanja.

Poznanih je približno 1000 koliščarskih najdišč okoli Alp, najdemo jih v Švici, južni Nemčiji, Avstriji, severni Italiji, na vzhodu Francije in v Sloveniji. Pogosto ležijo na obrobju jezer, na danes z barjem prekritih nekdanjih vodah in, redkeje, v rečnih mrtvicah. Dejstvo, da so se pogreznile v tla, ki so bila stalno vlažna, je omogočilo, da so lesene konstrukcije, ostanki hrane, lesena orodja in celo oblačila ostala ohranjena. Ti ostanki nam dajejo poglobljen vpogled v takratno življenje.

V alpskem prostoru ležijo najbolj jugovzhodne prazgodovinske koliščarske naselbine na mokrih tleh na obrobju Ljubljanskega barja. Posebno pozornost je vzbudila izjemna najdba diskastega kolesa na naselbini Stare Gmajne na jugozahodu Ljubljanskega barja. Kolo je sestavljeno iz dveh debelih jesenovih desk in štirih vrinjenih grebenastih hrastovih letev. Os iz hrastovine je bila prvotno togo zasidrana v kolesu, kar pomeni, da se je pri vožnji prav tako vrtela. Kolo in os spadata k dvokolesnemu vozu. Na podlagi analiz je starost kolesa in osi ocenjena na okoli 5200 let.
 

Rekonstrukcija voza
(Vir: Narodni muzej Slovenije)


Številni kalupi, talilni lonci in šobe za pihalne mehove dokazujejo, da so se koliščarji z Barja ukvarjali z izdelavo kovinskih predmetov na kraju samem. Vlivanje predmetov iz bakra je bilo tu že zgodaj, v 4. tisočletju pr.K., prevzeto iz vzhodno ležeče karpatske kotline. Metalurgija bakra je igrala na Ljubljanskem barju veliko vlogo. Tudi ižanski idol izvira iz Balkana. Kultna čaša, visoka približno 20 centimetrov, prikazuje pol človeško, pol živalsko božanstvo.