ljubljansko barje
SLO ENG  


Koledar dogodkov

Marec 2017
PTSČPSN
 
1 2 345
6789101112
13141516171819
2021 2223242526
2728293031

Kolesarske poti

Kolo, dobra volja in cesta

Na področju Občine Ig je obilo možnosti za kolesarjenje, in to prav vseh težavnostnih stopenj - od kratkega potepa po ravnem Ljubljanskem barju do vzpona na Krim po gozdarskih poteh. Če dodamo še sosednje občine, kot so Škofljica, Ljubljana in Brezovica, se nam odpre toliko različnih možnosti, da se lahko vsako nedeljo peljemo po drugi poti in težavnost prilagajamo vremenu, počutju, času, ki ga imamo na voljo, in naši telesni pripravljenosti.

Ravninske možnosti obsegajo naslednje poti (izhodišče je Ig, seveda pa lahko začnemo in končamo na poljubnem mestu):

1) Ig-Staje-Iška vas-Strahomer- Vrbljene-Tomišelj-Brest- Matena-Iška Loka-Ig;
2) Ig-Staje-Iška vas-Iška-Iški Vintgar;
3) Ig-Iška Loka-Ižanka-Parti-Ig;
4) Ig-Mah-Grmez-Hauptmanca- čez Ižanko-Matena-Ig;
5) Ig-Brest-Podpeč (lahko nadaljujemo preko Črne vasi ali pa do Borovnice, Notranjih Goric in podobno po Barju) in nazaj na Ig;
6) Ig-Brest-Tomišelj-Podkraj- Črna vas-Matena-Ig;
7) Ig-Kremenica (Draga)-Gauge-Želimlje in še naprej po dolini in nato nazaj.

Kolesarske poti z vzponi pa gredo v naslednje smeri:
8) Ig-Golo-Kurešček-Zapotok;
9) Ig-Sarsko-Klada-od tod se lahko spustimo v Želimlje ali pa nadaljujemo na Golo;
10) Ig-Gornji Ig-Krim-od tod lahko nadaljujemo na Rakitno;
11) Ig-Želimlje-od tod lahko nadaljujemo na Turjak, preko Četeža na Zapotok ali preko Javornika in Osolnika do Roba, končamo z vzponom na Zapotok ter se spustimo na Ig;
12) ena najlepših in najdaljših krožnih tur je Ig - Podpeč - Rakitna - Sv. Vid-Ravnik - Lužarji - Rob - Zapotok - Ig (možne so razne dodatne variante po Bloški planoti).

In še o varnosti, ki je na prvem mestu

Povezava: Slovenska kolesarska mreža

 

V nadaljevanju preberite podrobnejše opise predlaganih poti.


Ravninske povezave
 

Ig - Staje - Iška vas - Strahomer - Vrbljene - Tomišelj - Brest - Matena - Iška Loka - Ig

Med najbolj enostavne kolesarske poti sodijo lepe asfaltirane poti, ki povezujejo vasi Ig, Staje, Iško vas, Strahomer, Vrbljene, Tomišelj, Brest, Mateno in Iško vas. Katere vasi boste prekolesarili, pa je odvisno od časa, ki ga imate na voljo. Skupna dolžina opisanega kroga je približno 20 km, višinska razlika pa le nekaj metrov. Če ni hujšega vetra, je pot zelo enostavna. Pot lahko krajšate na razne načine - v Stajah lahko greste naravnost v Vrbljene ali pa že na Igu krenete proti Brestu. Med potjo si lahko v Stajah ogledate še stari rimski nagrobni spomenik Stari dedec, v Iški vasi rimske nagrobne spomenike v cerkvi sv. Mihaela, Vrbljene ima zelo lep hipodrom in topler, v Tomišlju je vredna ogleda romarska cerkev Device Marije sv. Rožnega venca, v Mateni pa je poleg cerkve spominska plošča znanega Ižanca organista Franca Kramarja.

Ig - Staje - Iška vas - Iška - Iški Vintgar

Pot od Iga do doma v Iškem Vintgarju je dolga približno 9 km in ima 70 m skupnega vzpona, ki pa je tako položen, da ga praktično ne opazimo. Pot je asfaltirana in ob vikendih še kar prometna. Od doma v Iškem Vintgarju pelje do Grabljic široka pešpot, ki pa za kolesarje ni primerna. Če vam je pot prekratka, se lahko vračate po zgoraj opisani cesti.

Ig - Iška Loka - Ižanka - Parti - Ig

V Iški Loki se lahko usmerimo proti Ižanski cesti, ki jo prečkamo približno na sredini Ljubljanskega barja. Nato se podamo po makadamski poti nazaj proti Igu. Žal je ta del poti na novo nasut z zelo grobim peskom in primeren predvsem za gorska kolesa s širokimi pnevmatikami. Od Iga preko Iške Loke in nazaj je približno 10 km. Spomladi lahko ob poti vidimo velikega škurha z značilnim dolgim, ukrivljenim kljunom.

Ig - Mah - Grmez - Hauptmanca - Matena - Ig

Z Iga se lahko odpravimo do Maha po dveh poteh - ali zavijemo na makadamsko pot približno nasproti bencinske črpalke ali pa gremo po cesti proti Škofljici in na koncu asfalta zavijemo levo. Na Mahu je vrtina, iz katere teče pitna voda, ki nikoli ne presahne. Blizu Maha bomo spomladi naleteli na travnike z močvirsko logarico, ki pa si jih bomo le ogledali, saj je rastlina zavarovana. Od Maha imamo na voljo tri poti proti severu. Leva pot ne vodi nikamor, saj se konča sredi travnikov. Desna gre proti Babni gorici (že zapusti občino Ig), srednja pa proti Lavrici. Na koncu zavijemo levo in se mimo Grmeza (še en osamelec na barju) podamo preko Hauptmance do Ižanke. Ižanko prečkamo in se peljemo proti Mateni, od tam pa nazaj na Ig. Makadam od Maha do Ižanke je dokaj dobro vzdrževan in za vožnjo je treking ali mestno kolo povsem primerno. Skupna dolžina poti je približno 20 km.

Ig - Brest - Podpeč in nazaj na Ig

Z Iga se lahko odpravimo skozi Brest, Tomišelj in Podkraj tudi dalje proti Podpeči (približno 10 km), od tu pa nas vodijo razne poti po zahodnem delu Barja ali njegovih obronkih. Cesta proti Borovnici je dokaj prometna, če krenemo proti Vnanjim Goricam, prečkamo nekdanjo strugo Ljubljanice, nastalo še pred časom Rimljanov. Pot lahko nadaljujemo po drugi strani Barja do Vrhnike in se vračamo preko Bistre in Borovnice. Vse te poti so bolj prometne. Iz Podpeči se lahko vračamo preko Črne vasi. Da se izognemo delu Ižanke, zavijemo v Črni vasi desno (na makadam in se peljemo nekaj sto metrov do poti, ki je vzporedna črnovaški cesti in nas pripelje levo do Ižanke, desno pa po kolovozih v Brest. Če zavijemo levo, pridemo do Ižanke, se peljemo po njej nekaj sto metrov do zadnjih hiš, od tam pa lahko gremo ali desno proti Mateni ali pa levo preko Hauptmance, mimo Grmeza in preko Maha nazaj na Ig. Pot Ig - Podpeč - Črna vas - Hauptmanca - Mah - Ig je dolga približno 35 km.

Pot lahko nadaljujemo preko Črne vasi ali pa do Borovnice, Notranjih Goric in še kam.

Ig - Brest - ob Iški - Lipe - Podkraj - Tomišel j - Ig

Z Iga se proti zahodu peljemo skozi Brest proti Tomišlju. Med obema vasema se podamo desno ob Iški po makadamu do ceste, ki povezuje Črno vas in Podpeč. Na koncu zavijemo levo in čez približno kilometer nas kažipot usmeri zopet levo po asfaltni cesti proti Podkraju, od koder se lahko vračamo nazaj na Ig po raznih poteh, ki so opisane že zgoraj. Najkrajša možnost (vračamo se preko Bresta na Ig) je dolga 19 km, če pa krenemo v Tomišlju desno proti Strahomeru in Iški ali v Brestu levo preko Iške Loke, se podaljša za nekaj kilometrov. Višinske razlike ni, edini makadam, ki pa je večinoma zelo dobro vzdrževan, je ob Iški. Pogled na Iško žal velikokrat na več krajih motijo smeti, ki ležijo v reki ali na njenih bregovih.

Ig - Kremenica (Draga) - Gauge - Želimlje - po dolini Želimeljščice do Podturjaka s povratkom po isti cesti

Z Iga lahko krenemo tudi proti vzhodu in tudi tu imamo na voljo še nekaj pretežno ravninskih poti. Peljemo se mimo Kremenice (vzpona je le nekaj metrov) do Pijave Gorice (malo pred hišami prečkamo Želimeljščico), od tu pa lahko krenemo levo in na vznožju vzpona zavijemo levo na makadam in naprej proti škofljiški cesti, po kateri se vrnemo na Ig ali pa krenemo desno po asfaltu proti Želimljam, kamor prispemo po približno 5 km lepe in ne preveč prometne ceste. Pot lahko nadaljujemo po dolini proti Podrebri in Podturjaku, ki leži približno 50 m vijše od Iga. Asfalt se kmalu za Želimljami konča, makadam je dobro vzdrževan. Od Podturjaka naprej se začnejo vzponi. Vse opisane poti so ravninske, primerne tudi za neizkušene kolesarje in tiste brez kondicije. Edini "sovražnik" na poti je lahko veter, brez katerega na Barju skoraj ne gre. V vetru je nekoliko lažje, če vozimo v strnjeni skupini in tako prvi dela zavetrje ostalim.
 

Zahtevnejše gorske povezave
 

Ig - Škrilje - Golo - Kurešček: 833 m nadmorske višine (12 km v eno smer in 540 m višinske razlike)

Pred vzponom se najprej dobro ogrejemo. Z Iga se vzpnemo po cesti proti Kureščku mimo Škrilj in Golega. Lepa in široka asfaltna cesta ima le to napako, da je precej prometna, zato pazljivost tako kolesarjev kot avtomobilistov ne bo odveč. Vzpon je različno strm, še najhuje je takoj na Igu in blizu trgovine na Golem. Na Golem nadaljujemo pot proti Zapotoku in zavijemo levo proti Kureščku. Cesta je asfaltirana prav do doma na Kureščku, možen pa je vzpon vse do cerkvice, vendar bodite pozorni na to, da ne boste motili obiskovalcev. Zadnji metri so zelo strmi. Na Golem se lahko podamo tudi levo na staro cesto proti Kureščku, kjer je prepovedan promet za motorna vozila. Paziti moramo na sprehajalce! Povratek je možen po isti poti ali pa po vzporednih poteh, ki so opisane spodaj. Velik del poti poteka po soncu!

Ig - Sarsko - Klada - Želimlje - Ig (14 km in 250 m višinske razlike)

Lažja pot za primer, ko imate na voljo le dobro uro časa, nas pelje z Iga proti Kremenici in Dragi, na vrhu klančka pred "gaugami" zavijemo desno skozi gozd do Sarskega. Zadnji metri pred jaso in pa pot skozi vas so najbolj strmi. Sledi kratek spust in nato še vzpon do Klade. V Kladi zavijemo levo in se vzpnemo še nekaj metrov, dokler ne pridemo do križišča, kjer nas pot proti Želimljam vodi levo po strmem klancu navzdol mimo Tišlerja do Želimelj in potem po dolini do Pijave Gorice in preko "gaug" do Iga. Pot je zelo senčna.

Ig - Sarsko - Klada - Golo - Ig (14 km in 350 m višinske razlike)

Nekoliko več truda bo potrebno, če sledite prej opisani poti preko Sarskega in Klade do križišča, kjer gremo namesto levo proti Želimljam kar naravnost proti Golemu. Tudi ta pot je v celoti asfaltirana in malce pred šolo na Golem je najhujši vzpon, kjer naj vam ne bo nerodno kakšen meter prepešačiti ob kolesu. Od šole se vzpnemo še v vas in se pri trgovini priključimo na glavno cesto, ki pelje z Iga na Kurešček. Pri šoli se lahko podamo tudi na kratek vzpon do cerkve sv. Marjete ali pa na Selnik.

Ig - Iška vas - Gornji Ig - Krim (1109 nm) (20 km v eno smer in 820 m višinske razlike)

Tako kot ima vsaka pomembna kolesarska dirka s svojo kraljevo etapo z najhujšim vzponom, imamo tudi pri nas vzpon na Krim, ki je visok kar 1109 m. Z Iga se peljemo skozi Iško vas proti Iškemu Vintgarju in nekje na sredi med Iško vasjo in Iško v križišču zavijemo desno. Nekaj kilometrov makadamske, dokaj dobro vzdrževane ceste nas pelje proti Gornjemu Igu. Že na tretjini poti se prične asfaltna cesta in po prijetni senci smo kmalu v vasici (nadmorska višina okoli 620 m). Hujšega vzpona ni, seveda pa moramo moči primerno razporediti, saj je pot do vrha Krima še dolga. Pri spomeniku padlim borcem se lahko kratko odpočijemo, nadaljujemo vzpon po cesti, ki vodi proti Rakitni. Na nadmorski višini cca 920 m se desno odcepi pot na Kurešček. Od tu naprej je makadamska cesta v slabšem stanju in pri povratku moramo paziti, da nam kamni na cesti ne poškodujejo zračnic. Prvi del poti je bolj strm, nato se nadaljuje bolj položno, tik pred ciljem pa se strmina veča in doseže največji vzpon zadnje metre pred domom na Krimu. V domu lahko kupimo okrepčilo ter uživamo v razgledu. Vračamo se lahko čez Rakitno ali pa po isti poti.

Ig - Rakitna - Krim (25 km v eno smer in 840 m višinske razlike)

Druga možnost za vzpon na Krim je preko Rakitne. Asfaltna, delno že poškodovana pot nas najprej vodi do Podpeči (cca 10 km), nato pa gremo do Preserja. Prvi vzpon iz Podpeči odsvetujemo, ker je zelo strm, razen če niste res dobro telesno pripravljeni, zato se podamo skozi Kamnik pod Krimom do Preserja, od koder nas asfaltna pot vodi mimo malega presihajočega jezera (uvala Ponikve) in preko Gornje Brezovice do Rakitne (809 m nadmorske višine). Na vrhu klanca tik pred Rakitno je odcep levo, ki nas vodi proti Gornjemu Igu. Najvišja točka je 950 m visoko in kmalu po začetku spusta pridemo do odcepa za Krim, pot od tu do Krima pa smo že opisali. Hujše strmine na poti ni, najbolj strm del je kmalu za Gornjo Brezovico, seveda pa se pot ves čas vzpenja in med vožnjo ne moremo nič počivati. Asfaltna pot od Preserja do Rakitne je poligon za motoriste, ki tu po ovinkih neusmiljeno priganjajo svoje jeklene konjičke, zato dodatna previdnost ni odveč. Vmes se lahko zapeljemo tudi v vas Rakitno in do jezera, kjer se lahko odpočijemo in okrepčamo.


Ig - Želimlje - Četež - Zapotok - Kurešček - Ig (30 km in 550 m višinske razlike)

Na Kurešček lahko pridemo tudi z "zadnje" strani. Z Iga gremo mimo "gaug" do Pijave Gorice, kjer zavijemo desno in nadaljujemo pot po dolini Želimeljščice mimo Želimelj, kjer se kmalu konča asfalt, in skozi Podturjak, kjer se asfalt spet začne. Kmalu nas odcep desno pelje skozi Četež in do Zapotoka. Na tem delu je nekaj strmih vzponov. Iz Zapotoka se peljemo po glavni cesti proti Igu ter se vmes lahko odločimo za skok na Kurešček. Druga, nekoliko daljša možnost pa je vzpon (kratek, zelo strm vzpon po makadamu) na Škamevec in Javornik namesto vzpona na Četež. Od tam pelje pot mimo Velikega Osredka navzdol do Roba, od tam pa se vzpnemo proti Zapotoku. Nekatere od opisanih poti lahko kombiniramo, saj gre v bistvu le za dva hriba, na katera vodi več poti - Krim in Kurešček. Še enkrat opozarjamo na dobro pripravljenosti, primerno opremo ter zadostno količino tekočine in kakšno energetsko tablico. In seveda primeren zemljevid!