ljubljansko barje
SLO ENG  


Koledar dogodkov

Maj 2017
PTSČPSN
 
123 4567
891011121314
1516 17 1819 2021
2223 24 25262728
293031

Vode Ljubljanskega barja

Voda je temeljni element nastanka in obstoja barjanske ravnice, obenem pa element, ki ga je na Ljubljanskem barju vedno bodisi premalo bodisi preveč. Voda ima tu dve podobi. Prva je umazano rdeča, mirujoča in se odceja iz barjanskega zemljišča. Barjanska voda. Druga je živahna, čista voda kraškega izvora, ki se steka iz številnih kraških izvirov izpod Krima v potoke in rečice, katerih zadnja barjanska postaja je reka Ljubljanica. Pravimo ji tudi reka sedmih imen, saj v svojem toku večkrat ponikne in se spet prikaže na površju. Zadnjič iz izvirov okrog Močilnika in Retovja kot Ljubljanica. Kot nižinska reka s komaj metrskim padcem od Vrhnike do Ljubljane je svojčas tekla v okljukih, ki pa jih danes ni več videti.


Ljubljanica, kulturni spomenik

Struga reke Ljubljanice med Vrhniko in Ljubljano zaradi svoje kakovosti in znanstvene izpovednosti sodi med najpomembnejša arheološka najdišča v Sloveniji. Naključne najdbe v času prvih regulacij so ob koncu 19. stoletja privedle do ene prvih podvodnih arheoloških raziskav v Evropi pod vodstvom tedanjega ravnatelja Deželnega muzeja Karla Dežmana ob pomoči potapljačev avstro-ogrske mornarice. Najdeni predmeti iz različnih obdobij od prazgodovine do novega veka, še posebej bogate lokacije in vsebina najdb kažejo, da je imela Ljubljanica tako v času prazgodovine kot tudi kasneje v času naselitve Slovanov kultni pomen. Zaradi zgodbe, ki jo o zgodovini Ljubljanskega barja pripoveduje Ljubljanica, je od leta 2003 reka zaščitena kot kulturni spomenik.