ljubljansko barje
SLO ENG  


Koledar dogodkov

Maj 2017
PTSČPSN
 
123 4567
891011121314
1516 17 1819 2021
2223 24 25262728
293031

Ptice Ljubljanskega barja

 

Na barjanskih travnikih, v mejicah in nizkem grmičevju kaj hitro lahko opazimo ali slišimo najznačilnejše barjanske vrste ptic. Kosec (Crex crex), veliki škurh (Numenius arquata), prepelica (Coturnix coturnix), sloka (Scolopax rusticola), veliki skovik (Otus scops), repaljščica (Saxicola rubetra), kobiličar (Locustella naevia) in pepelasti lunj (Circus cyaneus) pa so tiste, ki sodijo na sezname najbolj ogroženih v evropskem in svetovnem merilu, a jih na Ljubljanskem barju še lahko srečamo dokaj pogosto. Kar seveda ne pomeni, da jih tudi tu ne čaka podobna usoda, kot so jo na Ljubljanskem barju v zadnjih desetletjih doživeli črnočeli srakoper (Lanius minor), smrdokavra (Upupa epops) in kozica (Gallinago gallinago). Izginila je tudi pomembna, v Srednji Evropi zadnja kolonija južne postovke (Falco naumanni).

 

Tudi druge, bolj prilagodljive vrste vztrajno izgubljajo bitko s človekom in njegovim vse večjim apetitom po prostoru, kjer so kraljevale še nedavno.
 

Avtocesta proti Vrhniki in južna ljubljanska obvoznica sta Ljubljanskemu barju iztrgali nekaj sto hektarjev, ali okoli 200 gnezd repaljščic (Saxicola rubetra), 250 gnezd drevesnih cip (Anthus trivialis) in 300 gnezd poljskih škrjancev (Alauda arvensis).

Kosca, globalno ogroženo ptico, ki gnezdi na Ljubljanskem barju, bomo prej slišali kot videli, saj se ves čas skriva v travniškem rastju. Prepoznali ga bomo po značilnem oglašanju >krrek-krrek<, s katerim samec v pomladanskih in poletnih nočeh vabi samico v svatbeni objem. Kosec (Crex crex) je latinsko ime dobil na osnovi svojega značilnega oglašanja. Njegovo slovensko poimenovanje izhaja iz podobnosti njegovega oglašanja z zvokom brušenja kose z oslo.


Kosci najraje naseljujejo spomladi dalj časa poplavljene travnike, ki jih njihovi lastniki kosijo precej pozno. Na barjanskih travnikih gnezdi kar štirideset odstotkov slovenske populacije te ptice, ki je iz večine evropskih držav že izginila, medtem ko so na Ljubljanskem barju ornitologi našteli še okoli 200 pojočih samcev. Vendar tudi tu njihovo število upada, saj njegova gnezda ogrožajo zgodnja košnja, uporaba težke kmetijske mehanizacije, opuščanje košnje in zaraščanje.