Si že slišal za neustrašnega Jazona, ki se je boril z zmajem? Že mogoče, da se je ta grški junak skusil z barjanskim zmajem, a premagal ga zagotovo ni. Dokaz za to so poplave, ki vsako leto zalijejo Ljubljansko barje. Kajti sedmero glavi zmaj ne bruha ognja, pač pa vodo. In to ogromno vode, ki priteče na dan v številnih izvirih. Voda se skriva tudi v barjanskih tleh. Prav mokra tla so tista, na katerih uspevajo divje orhideje in močvirski tulipani.  Vodna okolja privlačijo žabe, kačje pastirje in ptice. Skrivnostna barjanska tla hranijo več tisoč let stare zaklade, kot so ostanki koliščarskih naselbin. Če sežemo še nekoliko globlje, naletimo celo na vir pitne vode. Barjanski zmaj tako varuje številne zaklade! Bolj ko boš poznal barjanske zaklade, lažje jih boš pomagal varovati. Na pot spoznavanja barjanskih zakladov pa ne moreš brez 3 osnovnih pripomočkov:

  • zemljevida
  • barjanske gibanice
  • vode.

Zemljevid Ljubljanskega barja
Čeprav Ljubljansko barje nosi v imenu le eno občino, sega na območje kar 7 občin: Ljubljana, Vrhnika, Škofljica, Brezovica, Borovnica, Log-Dragomer in Ig. Vsaka glava predstavlja eno izmed 7 barjanskih občin. V največji osrednji del Ljubljanskega barja sega občina Brezovica, zato tudi  največja osrednja glava zmaja spominja na brezo, po kateri je ta občina tudi dobila ime.
Pozorno si oglej ostale zmajeve glave in jih poveži z drugimi barjanskimi občinami!

Barjanska gibanica
Glavna značilnost Ljubljanskega barja so mehka, globoka tla, ki so sestavljena iz različnih plasti. Zgornja plast barjanskih tal prekriva črna zemlja-črnica, pod njo je plast delno razpadlih barjanskih in močvirskih rastlin-šota. Pod šoto se nahaja glina z ostanki školjk in polžjih hišic-polžarica, pod polžarico pa je sloj rečnih nanosov. Te plasti se večkrat ponovijo in ponekod sežejo tudi do več kot 100 m globine, preden dosežejo trdno sklano osnovo.
Barjanska tla pa niso povsod enaka, na nekaterih delih Ljubljanskega barja so tako precej plitvejša kot na drugih in ponekod sploh ni več šotnih plasti!

Voda
Kljub večstoletnim izsuševalnim delom na Ljubljanskem barju, je voda še vedno glavni element te pokrajine. Čez osrednji del Barja se vije reka Ljubljanica, v katero se stekajo številne manjše reke kot so Borovniščica, Iška, Iščica, Gradaščica. Po večjem delu barjanske ravnice se razteza gosta mreža izsuševalnih kanalov, ki meri kar 5000 km! Pod celotno površino Barja se nahaja podzemna voda. V času daljših in močnejših padavin se na Ljubljanskem barju pojavijo poplave. Jeseni je na Barju znana megla, spomladi in polet pa nas razveseljujejo vilinske meglice. Na Ljubljanskem barju se tako lahko voda nahaja kar v treh nadstropjih: nad površino, na površini in pod površjem!