Uspešen zaključek prve sezone gojenja barjanskega okarčka v naši gojilnici
Z veseljem sporočamo, da smo z izpustom bub v naravo uspešno zaključili prvo sezono gojenja barjanskega okarčka, enega najbolj ogroženih metuljev v Sloveniji in Evropi. Gojenje te vrste predstavlja pomemben korak v prizadevanjih za njeno dolgoročno ohranjanje, zato nas veseli, da smo dosegli spodbudne rezultate.
Obetavni rezultati prve sezone
V letu 2025 smo v naši gojilnici vzgojili 119 osebkov barjanskega okarčka. Od teh smo 20 metuljev izpustili v izvorno populacijo na Mostišču, 99 pa jih je okrepilo populacijo v Naravnem rezervatu Iški morost. Slednjo smo po njenem izumrtju ponovno vzpostavili v letu 2020, zdaj pa z osebki iz ujetništva okrepili že tretjič.
Letos smo gojenje barjanskega okarčka prvič izvedli v lastni gojilnici, ki smo jo vzpostavili ob strokovni podpori Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU.
Gojenje se nadaljuje
Konec pomladi smo začeli drugo sezono gojenja. V ta namen smo pripravili sveže zaplate primerne travne ruše in v naravi izlovili 10 samic, ki so v insektarijih uspešno odložile jajčeca.
Trenutno poteka skrb za novo izlegle gosenice, ki vključuje:
- odstranjevanje naravnih plenilcev (predvsem pajkov in polžev),
- vzdrževanje ustrezne vlažnosti in razmer za rast vegetacije,
- redno spremljanje razvoja.
Gosenice barjanskega okarčka so prehransko zelo specializirane – hranijo se predvsem z nekaterimi vrstami šašev in z modro stožko (Molinia caerulea), zato je ustrezna vegetacija ključna za njihov uspešen razvoj.
Načrti za prihodnost
Uspešnost reintrodukcije vrste je tesno povezana z ustreznim upravljanjem njenega habitata. Na območjih, kjer živi barjanski okarček, zato izvajamo številne ciljne ukrepe:
- prilagojen režim košnje,
- ročno odstranjevanje lesne zarasti,
- omejevanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst.
Ukrepe smo v najožjem delu preostalega habitata barjanskega okarčka pričeli izvajati leta 2018 in bomo z njimi nadaljevali tudi v prihodnje. Gojenje v ujetništvu bo potekalo še vsaj pet sezon. V tem času želimo okrepiti lokalni populaciji na Mostišču in v Naravnem rezervatu Iški morost, postopoma pa vzpostaviti tudi povezavo med njima. S tem bomo pomembno prispevali k dolgoročnemu preživetju vrste v naravi.
