Novice in dogodki

Na Ljubljanskem barju zaživel projekt ŽivoLjuB: od gnezdilnic za ptice in podhodov za vidro do obnove Ribnikov v dolini Drage

Na Ljubljanskem barju bomo do leta 2029 na skoraj 294 hektarih celovito obnavljali in izboljševali travniške, barjanske in vodne habitate ter življenjske prostore 14 ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Eden največjih posegov projekta ŽivoLjuB bo obnova vodnih objektov v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu, kjer so se dela že začela. Skupna vrednost projekta znaša 8.839.251,23 evra.

Cilj projekta ŽivoLjuB – Izboljšanje stanja izbranih vrst in habitatnih tipov na Ljubljanskem barju je okrepiti značilni mozaik Ljubljanskega barja – vlažne travnike, barja, njive, mejice, jarke in vodne površine, ki so namenjeni varstvu narave in zagotavljanju življenjskega prostora številnim ogroženim vrstam.

»Ljubljansko barje je izjemen preplet življenjskih okolij, vendar so se številni njegovi habitati v zadnjih desetletjih skrčili ali poslabšali. Veseli me, da s kohezijskimi sredstvi v projektu ŽivoLjuB prehajamo od načrtov k obsežnim ukrepom na terenu – od obnove mokrotnih travnikov do vodnih habitatov,« je povedal Janez Kastelic, direktor Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje, ki vodi projekt. Poudarja, da varstvo narave ni pomembno le zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti, temveč tudi zaradi človeka: »Le zdravi in odporni ekosistemi lahko dolgoročno zagotavljajo ključne ekosistemske storitve, kot so čista voda, uravnavanje poplav, rodovitnost tal in blaženje podnebnih sprememb.«

Prvi ukrepi na terenu že dajejo rezultate

»Jedro projekta je obnova življenjskih prostorov – mokrotnih travnikov, barij in vodnih habitatov –, z izboljšanjem njihovega stanja pa dolgoročno pomagamo tudi vrstam, ki so od njih odvisne. Ukrepi bodo zato segali od prilagojene košnje, opuščanja gnojenja, odstranjevanja lesne zarasti in invazivnih tujerodnih rastlin do izboljševanja vodnih razmer in vračanja avtohtonih rastlin. Ob tem bomo izvajali tudi konkretne ukrepe za posamezne ogrožene vrste: za hribskega urha bomo denimo vzpostavljali majhna mrestišča, vidri uredili suhe brežine pod mostovi, za repaljščico pa puščali nepokošene pasove. Na osmih travnikih smo ji že namestili umetne preže, velikemu skoviku pa je na voljo že 55 novih gnezdilnic – v osmih je bila gnezditev že uspešna,« je povedala Petra Hladnik iz JZ KPLB.

Vseh 14 ciljnih vrst projekta je ogroženih, pri nekaterih pa je stanje še posebej resno. Med njimi je barjanski okarček, eden najbolj ogroženih dnevnih metuljev v Evropi, katerega življenjski prostor na Ljubljanskem barju se je močno skrčil. Osebke vzgajajo v nadzorovanem okolju in jih doseljujejo v dve obstoječi, med seboj nepovezani lokalni populaciji. V prvem letu projekta so v gojilnici že vzgojili in v naravo izpustili 436 barjanskih okarčkov.

Pri projektu ima pomembno vlogo tudi partner projekta Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). »Travniške ptice so dober pokazatelj stanja krajine. V Evropi se je njihova številčnost v manj kot 50 letih zmanjšala za kar 60 odstotkov,« je povedal direktor Tilen Basle. »Že nekaj tednov razlike v času košnje, nepokošeni pasovi in dovolj mirna gnezdišča lahko bistveno povečajo možnosti za uspešno gnezdenje. Na DOPPS že dolgo upravljamo Naravni rezervat Iški morost, v projektu ŽivoLjuB bomo to delo lahko še nadgradili – ne le z ukrepi za posamezne vrste, kot so kosec, priba, repaljščica, prepelica ali veliki skovik, ampak predvsem z obnovo njihovih življenjskih prostorov. Brez kakovostnih, dovolj velikih in ustrezno upravljanih travnikov dolgoročnega izboljšanja stanja teh vrst ne more biti,« dodaja Basle.

Ribniki v dolini Drage: celovita obnova na občutljivem območju

Posebej zahteven del projekta je obnova Ribnikov v dolini Drage. Če bo na voljo dovolj sredstev, bodo do leta 2029 postopoma obnovili 10 umetnih ribnikov. Ribniki, ki so nastali že v 18. stoletju, so danes naravna vrednota državnega pomena in izjemno bogat življenjski prostor. O tem priča že popis Bioblitz – leta 2017 so strokovnjaki v samo 24 urah našteli 1.588 vrst rastlin, živali in gliv, med njimi 206 vrst z rdečega seznama ogroženih vrst in 144 zavarovanih vrst.

»Ribniki v Dragi so za občino Ig pomemben in prepoznaven prostor, ki je blizu tako domačinom kot obiskovalcem. Obnova je velika, zahtevna in težko pričakovana. Veselimo se tudi obnove Koščeve učne poti ter drugih naravovarstvenih ukrepov, ki jih bodo izvajali v okviru projekta ŽivoLjuB in ohranjali barje kot prostor narave, učenja in doživljanja,« je povedala Maja Zupančič z Občine Ig.

Posamezne ribnike bomo postopoma izpraznili, sanirali nasipe ter obnovili vodne objekte. Dela bodo potekala po fazah in največ na dveh ribnikih hkrati, da bo vpliv na naravo čim manjši. Obnova bo zagotovila stabilnejši vodni režim ter boljše življenjske pogoje za dvoživke, močvirsko sklednico in druge vodne organizme ter navadnega koščaka, ki živi v potoku Draščica. V času trajanja gradbenih del bo gibanje obiskovalcev ob posameznih ribnikih začasno omejeno glede na potek faze prenove.

Novih 109 hektarjev zemljišč za dolgoročno varstvo narave

Projekt vključuje tudi odkup 109 hektarjev naravovarstveno pomembnih zemljišč. Na skupno 176 hektarih bodo izvedeni ukrepi izboljšanja in obnove, na dodatnih površinah pa ukrepi ohranjanja.

»Ljubljansko barje je edinstven naravni prostor na robu glavnega mesta in je izjemnega pomena za celotno Ljubljansko urbano regijo. Projekt ŽivoLjuB dokazuje, kako lahko z evropskimi in nacionalnimi sredstvi, povezani v odlično partnerstvo, ustvarjamo trajne pozitivne spremembe v prostoru,« je poudarila mag. Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR.

ŽivoLjuB bo naravo približal tudi obiskovalcem. Obnovljena bo Koščeva učna pot v Naravnem rezervatu Iški morost z učno-doživljajskimi tablicami in novo opazovalnico za ptice, Pot med jelšami pa bo nadgrajena z novimi interpretacijskimi vsebinami ter podaljšana za 3 kilometre do Vodovodnega mostu čez Ljubljanico.

Skupna vrednost projekta ŽivoLjuB znaša 8,8 milijona evrov. Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj prispeva 3,5 milijona evrov, Republika Slovenija pa 5,3 milijona evrov.