Kako skrbimo za življenjski prostor barjanskega okarčka?
V naši gojilnici barjanski okarčki pričenjajo zimsko mirovanje, nič drugače pa ni niti v naravi. Gosenice so se umaknile v spodnje plasti travniškega rastlinja, zato je nastopil čas, da nadaljujemo z ukrepi za izboljšanje njihovega življenjskega prostora.
Gosenice barjanskega okarčka so pri prehrani precej izbirčne. Najraje se hranijo z nekaterimi vrstami šašev, modro stožko, pasjo šopuljo in širokolistnim muncem. Poleg hranilnih rastlin so v njihovem habitatu dobrodošli posamezni nizki grmi, saj jim nudijo zavetje ob močnem vetru in visokih temperaturah.
V osrednjem delu habitata barjanskega okarčka na Ljubljanskem barju pa se je v zadnjih letih začela intenzivno širiti navadna krhlika. Gre sicer za domorodno grmovno vrsto, ki je v manjši količini celo zaželena. A njeni gosti sestoji lahko na nekaterih travnikih povsem prerastejo površino in z gosto senco izrinejo hranilne rastline gosenic. Tako se življenjski prostor metulja hitro slabša.
Ker je košnja teh površin zaradi varovanja različnih razvojnih faz metulja zelo skrbno načrtovana, krhliko odstranjujemo ročno (s pulilnikom), pri odstranjevanju večjih rastlin pa nam je tokrat na pomoč priskočil tudi bager s posebnim nastavkom. Ozke vilice omogočajo selektivno izkopavanje in zmanjšujejo poškodbe travinja, hkrati pa omogočijo učinkovito odstranitev tudi večjih krhlik s koreninami vred.
Z odstranjevanjem krhlike vzdržujemo ravnovesje med grmovno in travniško vegetacijo ter izboljšujemo mokrotne travnike z rastlinstvom, ključnim za preživetje barjanskega okarčka. Območje predstavlja življenjski prostor najštevilčnejše še preostale populacije vlagoljubnega ekotipa pri nas ter dom donorske populacije za vzrejo v ujetništvu. Zato je še posebej pomembno, da jo z ustreznimi ukrepi skrbno ohranjamo. Več informacij o ogroženosti barjanskega okarčka preberite tukaj.
