Gradimo nove mlake
Ljubljansko barje smo v zadnjih 200 letih spremenili v kulturno krajino. Nekdaj največje in najjužnejše ležeče visoko barje v Evropi so naši predniki preoblikovali v preplet travnikov, njiv in mejic. Gosta mreža osuševalnih jarkov med njimi je postala osrednji življenjski prostor številnih vrst, ki za svoje razmnoževanje in razvoj potrebujejo stoječo vodo. Voda iz jarkov poleti hitro odteče, vodni življenjski prostori pa presahnejo. To pri vrstah dvoživk, ki za razvoj v vodi potrebujejo več časa (npr. veliki pupek in rosnica) ali ta poteka v toplejšem delu leta (npr. zelena rega in hribski urh), vodi v propad mrestov in paglavcev oz. jajc in ličink. Zaradi globalnih klimatskih sprememb so dolga, suha in vroča poletja vse pogostejša, zato se razvojni krog takšnih vrst vse pogosteje zaključi neuspešno.
Primerno vodno okolje lahko zagotovimo z izkopom mlak. V teh dneh smo na zemljiščih, ki smo jih v parku nedavno odkupili za namene varstva narave, pričeli z izkopom mreže 50 mlak. Izboljšanje vodnih habitatov je namreč eden ključnih ukrepov za ohranjanje dvoživk, ki potekajo v projektu LIFE AMPHICON. Na Ljubljanskem barju so ukrepi umeščeni na območje v okolici Bistre, Pakega in Podkraja.
Mlake morajo biti dovolj velike, da poleti ne presahnejo. Njihove brežine morajo biti položne, da jih lahko živali zapustijo. Razgibano dno s plitvimi in globljimi del pa zagotavlja primerna bivališča skozi vse leto. Obrežno in vodno rastlinje nudi primerna mesta za odlaganje jajc oz. mrestov ter nudi zatočišče pred plenilci.
Ker je Ljubljansko barje evidentirano kot arheološko območje, gradnjo nadzoruje tudi ekipa arheologov.
Poleg izkopa novih mlak izvajamo tudi obnovo kopenskih habitatov, kmalu pa se bo pričela tudi gradnja podhodov in stalnih usmerjevalnih ograj za varstvo dvoživk na cestah.