DiversE: Energetska izraba travne biomase iz Ljubljanskega barja – ekonomski vidik in zakonodajni okvirji
Na drugem dogodku slovenskega fokusnega laboratorija projekta DiversE so deležniki razpravljali o možnostih trajnostne rabe biomase iz pozne košnje na Ljubljanskem barju. V ospredju so bili ekonomski in regulatorni vidiki energetske izrabe ter alternativne možnosti za snovno izrabo. Razprava je poudarila potrebo po jasnih poslovnih modelih, ustrezni zakonodaji in tesnejšem sodelovanju med ključnimi akterji.
Drugi dogodek slovenskega Fokusnega laboratorija (t. i. Focus Lab) v okviru pilotnih aktivnosti projekta DiversE, ki sta ga organizirala Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB) in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), je potekal 24. 3. 2026, v Tehnološkem parku, v hibridni obliki. Tak način izvedbe se je pokazal kot učinkovit za vključevanje širšega kroga deležnikov. Uporaba pristopov in orodij odprtega dialoga (t. i. Open Dialogue Toolkit), ki jih razvijamo in testiramo partnerji projekta DiversE, pa je omogočila aktivno sodelovanje, izmenjavo mnenj ter strukturirano razpravo med udeleženci.
Na srečanju so sodelovali predstavniki različnih zavarovanih območij – Krajinskega parka Ljubljansko barje, Krajinskega parka Radensko polje, Notranjskega regijski parka, Kozjanskega regijskega parka. Pridružili so se tudi strokovnjaki iz raziskovalnih institucij (Kemijski inštitut, Fakulteta za strojništvo), lokalnih akcijskih skupin (LAS) s podeželja, predstavnik kmetov iz Ljubljanskega barja, predstavnica območne Kmetijsko gozdarske zbornice, območne Gospodarske zbornice ter podjetja iz področja energetike.
Srečanje je bilo namenjeno nadaljevanju razprave o možnostih trajnostnih načinov upravljanja in izrabe travne biomase, ki nastaja kot rezultat naravovarstvenega ukrepa pozne košnje. Prvi dogodek na temo se je odvil februarja 2026, kjer so bili predstavljeni preliminarni rezultati analize biomase (kemijska sestava, vsebnost vlage, kurilna vrednost itd.) iz KPLB in na katerem so svoje izkušnje in izzive z upravljanjem biomase med seboj podelili različni relevantni deležniki. Na tokratnem dogodku je bil fokus na predstavitvi ekonomskega in zakonodajnega vidika poslovnega načrta JZ KPLB za energetsko izrabo biomase iz pozne košnje. Predstavljene so bile tudi nekatere perspektivne možnosti za snovno izrabo biomase (npr. biooglje).
Ekonomski vidik energetske izrabe travne biomase
V ospredju razprave je bila (tehno-)ekonomika energetske izrabe travne biomase, saj le-ta predstavlja potencialen lokalni vir bioenergije, vendar izraba zahteva celovit razmislek o tehnologiji, logistiki in investicijah. Izpostavljeno je bilo, da kurjenje takšne biomase ni enostavna rešitev, temveč zahteva organiziran sistem zbiranja, transporta, sušenja, skladiščenja in ustrezne tehnologije za kurjenje. Zgorevanje travne biomase namreč predstavlja različne tehnične izzive, kot so npr. višja vsebnost pepela, emisije delcev, nalaganje in korozija, zato je potrebna ustrezna zasnova kotla in čiščenje dimnih plinov. Vzpostavitev takšnega sistema pomeni tudi precejšno začetno investicijo v infrastrukturo.
Večja razpoložljiva količina biomase (goriva) bi pomenila boljšo ekonomiko, tj. krajšo dobo vračanja investicije, vendar tudi večjo produkcijo toplote. Izziv se tako kaže v iskanju odjemalcev viška toplote (prodaji), npr. preko sistema daljinskega ogrevanja. Cena toplote posledično prav tako pomembno vpliva na dobo vračanja. Pomembno je zagotoviti odjem toplote tekom celotnega časa obratovanja, zato se kaže kot ključna izbira lokacije toplotnega sistema, tudi zaradi vidika bližine potencialnih odjemalcev. Ključen naslednji korak je torej konkretizacija projekta energetske izrabe biomase – pridobitev konkretnih ponudb za tehnološke rešitve s strani izvajalcev in diskusija z občinami oz. lokalnimi skupnosti, kot potencialnimi odjemalci toplote in investitorji.
Pravni in regulatorni okvir energetske izrabe travne biomase
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi regulatornemu vidiku energetske izrabe travne biomase. Predviden sistem ogrevanja bi glede na svojo velikost oziroma moč praviloma presegel okvir malih kurilnih naprav (v skladu z Uredbo o emisiji snovi iz malih kurilnih naprav, < 500 kW). Travna biomasa kot surovina za energetsko izrabo sicer ni izrecno opredeljena v zakonodaji, vendar je posredno zajeta v širših kategorijah biomase, pri čemer ostajajo določene pravne in izvedbene nejasnosti. Te bi bilo smiselno razjasniti v sodelovanju z pristojnimi institucijami na ravni konkretnega primera oziroma projekta. Emisije so pri travni praviloma višje kot pri lesni biomasi, zlasti ko govorimo o prašnih delcih, kar bi pomenilo dodatne ukrepe, tj. sistem za odstranjevanje trdih delcev, za ustrezno doseganje zakonskih mejnih vrednosti emisij.
Pomanjkanje podrobnejših predpisov je prisotno tudi za ravnanje s pepelom, npr. odsotnost merila za prenehanje statusa odpadka za pepel pomeni pravno negotovost pri njegovi uporabi. Primeri dobre prakse, kako sistemsko urediti področje ravnanja z oz. uporabe pepela, po katerih bi se Slovenija lahko zgledovala, v tujini trenutno že obstajajo (npr. Nemčija).
Po Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2) odpadki le-to prenehajo biti, ko so ustrezno predelani in izpolnjujejo štiri ključne pogoje: imajo jasno namensko uporabo, zanje obstaja trg ali možnost lastne uporabe, ustrezajo tehničnim zahtevam ter ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi ali za okolje. Pri pepelu, ki nastane pri sežigu travne biomase, so prvi trije pogoji za uporabo v kmetijstvu praviloma že izpolnjeni. To pomeni, da ima pepel lahko konkretno uporabno vrednost, obstaja interes za njegovo uporabo, prav tako pa lahko dosega zahtevane tehnične standarde. Več odprtih vprašanj ostaja pri četrtem pogoju – dokazovanju neškodljivosti. Čeprav dosedanje analize, na primer glede vsebnosti težkih kovin, kažejo na nizko tveganje, bi bilo za popolno potrditev potrebnih še nekaj dodatnih raziskav.
Možnosti druge snovne izrabe in zaključki
Izvedena je bila analiza bio-oglja iz travne biomase KPLB, ki je pokazala primerljive oz. boljše fizikalno-kemijske lastnosti od običajnega travniškega bio-oglja – visoko stopnjo karbonizacije, dobro energijsko vrednostjo (~30 MJ/kg), nizko vsebnost težkih kovin. Značilnosti kažejo na učinkovito toplotno pretvorbo, dobro obstojnost v tleh in potencial za dolgoročno vezavo CO2, dobro energijsko kakovost in nizko tveganje za emisije pri energetski izrabi. Dobra sposobnost zadrževanja vode, pH in druge lastnosti potrjujejo primernost bio-oglja za izboljšanje tal. Travinje kot surovina vsebuje pomembne deleže celuloze, hemiceluloze in lignina, kar potrjuje potencial za trajnostne verige dodane vrednosti.
Kot smiselna se torej kaže kombinacija različnih načinov rabe biomase, energetska izraba pa ostaja ena od pomembnih možnosti. Z vidika učinkovite ekonomike je ključno povezovanje deležnikov, nadaljnje pilotno testiranje rešitev ter priprava jasnih poslovnih modelov, ki bodo podprli odločitve o investicijah. Pri načrtovanju je nujno upoštevati trajnostne zahteve EU, zlasti Direktivo (EU) 2023/2413, ki določa pogoje za trajnostno rabo biomase in omejitve glede izpustov ter varovanja travišč. Kot pomemben rezultat razprave vabljenih deležnikov v okviru obeh dogodkov slovenskega fokusnega laboratorija projekta DiversE, je bila izpostavljena pobuda za ustanovitev strokovne delovne skupine, ki bi lahko pripravila poglobljeno analizo potreb in možnosti izrabe biomase iz pozne košnje na ravni Slovenije. V nadalje bi skupina oblikovala predloge za konkretne, ekonomsko vzdržne poslovne modele. JZ KPLB bo kot glavni pobudnik prevzel komunikacijo in vodil nadaljnje korake v povezavi z oblikovanjem in delovanjem strokovne delovne skupine.
Strokovno povzela: Jasna Možina (JZ KPLB, vodja projekta DiversE)
