DiversE: Iskanje trajnostnih možnosti za uporabo biomase, ki nastaja kot rezultat pozne košnje na Ljubljanskem barju
11. februarja 2026 se je v Tehnološkem parku v Ljubljani v soorganizaciji Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) in Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB) potekalo srečanje o vprašanju, ki je pomembno tako za upravljavce zavarovanih območij kot za kmetijski in potencialno (bio)energetski sektor: Kako trajnostno upravljati biomaso, ki nastaja kot rezultat naravovarstvenih ukrepov pozne košnje, in jo vključiti v širši kontekst zelenega prehoda? Dogodek se je odvil v okviru projekta DiversE (Interreg Območje Alp) in je dosegel svoj namen – povezal je ključne deležnike, ki lahko prispevajo k razvoju trajnih rešitev, s premišljeno zasnovo razprave pa smo organizatorji ustvarili strokoven, odprt ter problemsko usmerjen prostor dialoga.
Ključni deležniki v odprtem dialogu
Projekt DiversE v obdobju 2024–2027 povezuje 12 partnerjev iz petih alpskih držav ter razvija večdeležniški in ekosistemski pristop k upravljanju bioenergetskih verig. Slovenski fokusni laboratorij poteka v okviru pilotnih aktivnosti v Krajinskem parku Ljubljansko barje in presega klasični format strokovnega posveta. Njegov glavni namen je spodbuditi skupno razmišljanje ter oblikovanje izvedljivih sistemskih rešitev, ki usklajujejo varstvene režime, tehnične omejitve in ekonomsko realnost prostora.
Raznolika sestava udeležencev tokratnega srečanja je omogočila celovit pogled na izziv – od terenske prakse do strateških usmeritev. Sodelovali so predstavniki ACT-SI – Zavoda za razvoj in pospeševanje čistih tehnologij skupaj s strokovnjaki Kemijskega inštituta in Fakultete za strojništvo, opazovalci iz DOPPS in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavniki Krajinskega parka Ljubljansko barje, Notranjskega regijskega parka in Krajinskega parka Goričko, predstavniki kmetijstva, vključno s kmetovalcema z Ljubljanskega barja, KGZ Ljubljana in KGZS ter drugi ključni deležniki, kot so ZRSVN, podjetje PGGH d.o.o. in vodje drugih Interreg projektov s področja biomase in biodiverzitete.
Pri facilitiranju dogodka smo organizatorji uporabili metode odprtega dialoga (Open Dialogue Toolkit), ki jih razvijamo in testiramo partnerji projekta DiversE. Metodologija se je izkazala kot ključna za ustvarjanje varnega in vključujočega okolja, ki je bil vsebinsko intenziven in obenem prijeten in sproščen. Razprava je potekala spontano, z veliko angažmaja in iskrenega zanimanja za iskanje rešitev. Udeleženci so aktivno sodelovali, postavljali vprašanja, dopolnjevali argumente ter gradili skupno razumevanje.
Energetski potencial biomase iz Krajinskega parka Ljubljansko barje
V strokovnem delu so bili predstavljeni rezultati analiz vzorcev sena iz Krajinskega parka Ljubljansko barje, ki so jih izvedli strokovnjaki s Kemijskega inštituta in Fakultete za strojništvo, v okviru sodelovanja JZ KPLB z zavodom ACT-SI. Analiza vzorcev (proksimativna, ultimativna, določanje kurilne vrednosti, vsebnosti težkih kovin itd.) so pokazali, da ima biomasa, ki nastaja kot rezultat ukrepov pozne košnje na zavarovanem območju KPLB (ukrepi KOPOP_BK, HTV), relativno dober potencial za energetsko izkoriščanje in torej lahko potencialno predstavlja lokalni obnovljiv vir energije. Ob ustrezni obdelavi lahko travniška biomasa doseže celo kurilne vrednosti, primerljive s konvencionalnimi gorivi. Omejitve, kot so vsebnost pepela, taljenje pepela in sestava mineralnih snovi so bile prepoznane kot obvladljivo tveganje, hkrati pa pomemben faktor za izbiro primerne tehnologije za energetsko izrabo. Tehnična primernost pa še ne pomeni tudi dejanske izvedljivosti. Ključno vprašanje, ki se je jasno izpostavilo, je bila ekonomika – kakšen poslovni model lahko podpira takšno upravljanje z biomaso?
Izzivi celotne verige, primeri praks in oblikovanje vzdržnega poslovnega modela
Pilot KPLB se zaenkrat osredotoča na upravljanje oz. izkoriščanje biomase iz manjšega dela krajniskega parka tj. okoli 135 hektarjev zemljišč, od skupno 13.505 ha, ki spadajo v zaščiteno območje KPLB. Trenutna količina biomase, ki nastane kot rezultatov izvajanja ukrepov pozne košnje na območju pilota KPLB, znaša okoli 600 ton. Za upravljanje s to biomaso je odgovoren JZ KPLB, kot upravljalec zaščitenega območja. Omenjena količina biomase se bo z nadaljnjim odkupom zemljišč na območju KPLB s strani države, v prihodnosti še povečevala. Vzpostavlja se celotna veriga upravljanja – od košnje, sušenja, baliranja, transporta, skladiščenja, predelave in končne izrabe. Vsaka stopnja je povezana z določenimi stroški in omejitvami, zato se je v razpravi odprl niz vprašanj, vezanih na uspešen poslovni model: Ali je mogoča lokalna energetska raba (npr. za ogrevanje javnih objektov)? Ali je smiselna predelava v pelete/brikete ali je realnejša kombinacija energetskih in materialnih tokov? Predvsem pa: Kdo nosi investicijsko tveganje in kdo ustvarja dodano vrednost?
Udeleženci so poudarili, da ostajata varstvo biodiverzitete in skladnost z regulativo (vključno z omejitvami, ki jih prinaša direktiva RED III na biotsko zavarovanih območjih), v ospredju, a dolgoročna vzdržnost ni mogoča brez ekonomske logike. Če upravljanje travišč ne vključuje premišljenega poslovnega modela, ki omogoča vsaj delno pokritje stroškov ali ustvarjanje družbene vrednosti, ostaja odvisno od izključno javnih sredstev. Zato se je kot ključno izoblikovalo vprašanje: Kako razviti model, ki povezuje javni interes varstva narave, lokalno energetsko samooskrbo in racionalno rabo sredstev ter je hkrati uporaben za posamezne kmetije, zadruge ali večja zavarovana območja, morda celo konglomerate slednjih?
Primeri iz Notranjskega regijskega parka (projekt LIFE Tršca) ter Krajinskega parka Goričko (v sodelovanju s podjetjem PGGH d.o.o.) so pokazali, da so v več desetletjih upravljanja s travniško biomaso, upravljalci že iskali različne rešitve za snovno izrabo in da so pilotno že bili preizkušeni različni scenariji – od razvoja produktov kot so peleti, namenjeni za steljo domačih ljubljenčkov, do briketiranja in kompostiranja sena. Vendar pa taki projekti zahtevajo jasno organizacijsko strukturo, partnerstva in dolgoročno stabilnost. Kmetovalci z Ljubljanskega barja so opozorili na realnost vsakodnevnega dela, sezonske omejitve in stroške, ki jih regulativni okviri pogosto ne prepoznajo v celoti. Posebej so bile izpostavljene tudi regionalne razlike, saj se vremenski vzorci, stopnja vlažnosti in značilnosti mokrišč med posameznimi območji Slovenije bistveno razlikujejo, pri čemer ima vsako območje svojevrstne, sui generis pogoje upravljanja.
(Ne)usklajenost biodiverzitete, zakonodaje in ekonomike ter različnih politik
Dogodek je razpravo razširil iz okvirov varstva narave in regulative v širši razvojni kontekst. Trajnostna raba biomase na zavarovanih območjih je lahko del zelenega prehoda le ob usklajenosti treh stebrov: biodiverzitete, zakonodaje in ekonomike. Prav zato so udeleženci poudarili nujnost aktivnega vključevanja nacionalnih institucij v nadaljnje razprave, saj je za oblikovanje stabilnih poslovnih modelov potrebna usklajenost energetskih, kmetijskih in okoljskih politik.
Fokusni laboratorij je jasno pokazal, da obstaja močna pripravljenost za sodelovanje in skupno iskanje rešitev od spodaj navzgor: s strani kmetov in upravljavcev, ki vsakodnevno skrbijo za ohranjanje ekstenzivnih travnikov, tako da trajnostno obdelujejo območja in hkrati ohranjajo biodiverziteto, do regionalnih akterjev, ki prepoznavajo pomen usklajevanja lokalnih praks s širšimi strateškimi cilji ter izpostavljajo vrzeli med evropskimi, nacionalnimi uredbami in realnimi potrebami ter praksami na terenu. Udeleženci so poudarili, da si želijo intenzivnejšega povezovanja, to pa je nujno, da se razvijejo skupne, izvedljive rešitve, ki bodo presegle pilotno izvajanje in postale trajna praksa v regiji. Direktor JZ KPLB je ob tem izpostavil, da je ravno medsebojno povezovanja in izmenjava znanja ključni moment srečanja in usmeritev za prihodnost. Tovrstni dogodki so obenem pomembna iztočnica za resorna ministrstva, kjer lahko črpajo pomembno, poglobljeno znanje o praktičnih, regulativnih in razvojnih izzivih upravljanja biomase ter trajnostne rabe naravnih virov.
Nadaljevanje že marca 2026 – pridružite se!
Marca 2026 bo sledilo nadaljevanje razprave v širši sestavi, s poudarkom na ekonomskih scenarijih, zakonodajnih usklajevanjih in konkretnih korakih za implementacijo pilotnih rešitev. Zaradi izraženega širšega interesa bo dogodek potekal v hibridni obliki, s čimer želimo omogočiti sodelovanje najširšemu krogu deležnikov.
Če se prepoznate v navedenih temah, vas vabimo k oddaji interesa za udeležbo. Za dodatne informacije se lahko obrnete na vodjo projekta Petro Kurinčič (RRA LUR) na petra.kurincic@rralur.si ali na Jasno Možina (JZ KPLB) na jasna.mozina@ljubljanskobarje.si.
Ljubljansko barje ima priložnost postati referenčni primer, kako lahko zavarovano območje uspešno poveže varstvo narave, lokalno gospodarstvo in cilje zelenega prehoda v dolgoročno vzdržno celoto.
