Mokrišča, ključni naravni zavezniki pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami
Na pragu svetovnega dneva mokrišč, ki ga obeležujemo vsako leto 2. februarja, odstiramo pomene Ljubljanskega barja za nas ljudi. Danes večji del javnosti prepoznava Ljubljansko barje kot dragoceno območje biotske pestrosti ter območje prazgodovinskih kolišč. Vsa ta bogata naravna in kulturna dediščina pa je posledica specifike barjanskih tal in vode, ki se nahaja v tleh. Zaradi same lege in oblike pokrajine predstavlja to območje naravno razlivno površino, v kateri se zadržujejo poplavne vode. Posebnost Ljubljanskega barja so tudi zelo kompleksna tla, ki zadržujejo vodo. Prav ta kombinacija omogoča nam ljudem danes številne funkcije, ki niso vidne na prvi pogled, so pa ključne za naše varno in zdravo življenje:
Naravna razlivna površina – zadrževalnik poplavnih voda
V času daljših in močnejših padavin velika ravnica z globokimi barjanskimi tlemi zadržuje ogromne količine voda. V času rednih poplav je tako poplavljenega 14% površine Ljubljanskega barja, v času obsežnejših 30 % površine, v času katastrofalnih poplav pa kar 60% površine Ljubljanskega barja.
Vir pitne vode
Pod celotno površino Ljubljanskega barja se nahaja podzemna voda. Kot vir pitne vode jo črpamo na vršajih prodonosnih rek Iške, Želimeljščice in Borovniščice. Največja je vodarna Brest na vršaju reke Iške, ki oskrbuje s pitno vodo Ig in 10% Ljubljane.
Vir hrane
Ljubljansko barje je vir divje in gojene hrane. Na barjanskih travnikih, v mejicah in ob vodah uspevajo številna zelišča kot so baldrijan, brestovolistni oslad in bezeg. Zadnjih dvesto let Barje predstavlja tudi vir gojene hrane. Kmetje so na Ljubljanskem barju ustvarili svojevrsten mozaik travnikov, njiv, mejic in vodotokov.
Naravna čistilna naprava
Šota, mikrobi in močvirske rastline delujejo kot biofiltri. Poleg fizikalnega filtriranja opravljajo tla še kemijsko filtriranje, nevtralizacijo in razgradnjo škodljivih ali nevarnih snovi. Močvirske rastline porabljajo prekomerne količine hranil v vodi in tudi vežejo nase težke kovine.
Blažitev podnebnih sprememb
Vlaga z izhlapevanjem hladi ozračje, šota v barjanskih tleh pa skladišči velike količine ogljika. V času, ko prihaja do vse toplejšega ozračja in vse večjih izpustov toplogrednih plinov predstavljajo barjanska tla še posebej dragocen zaklad. V toplih dneh vlaga iz barjanskih tal izhlapeva in s tem hladi ozračje. Tako je v osrednjem delu Barja vedno za stopinjo do dve ali celo tri hladneje kot na obrobju.
V zadnjih dveh desetletjih se je odnos do mokrišč na svetovni ravni pričeli spreminjati – iz obrobne ekološke teme so postala osrednji del politik blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe. Mednarodna sporočila Ramsarske konvencije, Združenih narodov in Evropske unije vse bolj poudarjajo, da so mokrišča naš ključni naravni zavezniki pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami. Z ohranjanjem in obnovo mokrišč hkrati varujemo biotsko raznovrstnost, povečujemo odpornost družbe na ekstremne vremenske dogodke ter prispevamo k doseganju podnebnih ciljev.
Več na temo letošnjega svetovnega dneva mokrišč si lahko preberete v sporočilu za javnost Ministrstva za naravne vire in prostor.
V ponedeljek 2.2. 2026 bo svetovni dan mokrišč obeležen tudi na Odmevih na RTV ter v Studio ob 17h na radiu, vabljeni k ogledu oziroma poslušanju.