Rekordno leto za temno šaševko na Barju
Ena manj poznanih prebivalk barjanskih mokrotnih travnikov je temna šaševka (Zeuneriana marmorata) – redka in svetovno ogrožena vrsta kobilice. Živi na vlažnih, občasno poplavljenih travnikih, bogatih s šaši in ločki. Temna šaševka je dolgo veljala za italijanski endemit, dokler je niso leta 2004 odkrili tudi na Ljubljanskem barju. Danes vemo, da pri nas živi večina celotne svetovne populacije, zaradi česar ima Ljubljansko barje ključno vlogo pri njenem dolgoročnem preživetju.
Kaj je pokazala raziskava v letu 2025?
Konec junija 2025 so raziskovalci izvedli obsežen popis temne šaševke na travnikih med Igom in Škofljico. Popis je potekal na začetku sezone pojavljanja odraslih osebkov, ko so pojoči samci najštevilčnejši in jih je zaradi značilnega oglašanja najlažje zaznati.
Rezultati so pokazali na ugodno stanje populacije, saj je po ocenah ta štela 2025 štela okoli 13.000 osebkov. To je najvišja ocenjena številčnost od začetka sistematičnega spremljanja vrste leta 2008 in jasen dokaz izrazitega pozitivnega trenda v zadnjih letih.
Hkrati je raziskava je pokazala tudi na širjenje območja pojavljanja vrste. Temna šaševka se je razširila proti območju Grmeza, kamor poplavne vode verjetno prenašajo jajčeca ali posamezne osebke. Povečana prostorska povezanost habitatov zmanjšuje tveganje za genetsko izolacijo in dolgoročno prispeva k stabilnosti populacije.
Čeprav je splošna slika zelo spodbudna, pa so raziskovalci v času popisa zaznali tudi negativne vplive zgodnje in intenzivne košnje. Travniki, pokošeni že zgodaj v sezoni ali večkrat letno, so imeli bistveno manj osebkov, saj košnja povzroča neposredno smrtnost in povečuje izpostavljenost kobilic plenilcem.
Ključna vloga Krajinskega parka Ljubljansko barje
Izboljšanje stanja temne šaševke na Ljubljanskem barju ni naključje, temveč rezultat dolgoročnega in premišljenega upravljanja prostora. Krajinski park Ljubljansko barje je v zadnjih letih z odkupom in varovanjem ključnih travniških površin bistveno izboljšal pogoje za obstoj vrste.
Ukrepi, kot so pozna košnja in ohranjanje nepokošenih pasov, bistveno izboljšujejo pogoje za obstoj vrste. Pomemben prispevek pa predstavljajo tudi omejevanje gnojenja, preprečevanje izsuševanja travnikov ter izboljševanje vodnega režima, ki je ključnega pomena za ohranjanje mokrotnih travnikov.
Vpeljani naravovarstveni ukrepi pa ne koristijo le temni šaševki, temveč tudi številnim drugim redkim in ogroženim vrstam, vezanih na mokrotne habitate. Ljubljansko barje tako ostaja zgled dobrih praks varstva narave, temna šaševka pa simbol uspešnega sobivanja človeka in narave na mokrotnih travnikih enega najpomembnejših mokrišč v Sloveniji.
Želite izvedeti več?
Za podrobnejši vpogled v razširjenost temne šaševke, uporabljeno metodologijo popisa ter primerjavo rezultatov z dosedanjimi raziskavami, smo v zavihku “Popisi in inventarizacije” objavili Poročilo popisa temne šaševke na Ljubljanskem barju v sezoni 2025. Vabljeni k branju!
