Peto leto projekta PoLJUBA v znamenju nadaljevanja ukrepov za izboljšanje stanja mokrotnih travnikov in zadnje sezone gojenja barjanskega okarčka

V preteklem letu so bili v okviru projekta zaključeni še zadnji postopki odkupov kmetijskih zemljišč, tokrat za obnovo travnikov s prevladujočo modro stožko ter travnikov za strašničinega mravljiščarja. Ustrezno upravljanje zemljišč je namreč nujen predpogoj za ustvarjanje pogojev za izboljšanje stanja najbolj ogroženih vrst ter njihovih habitatov.

Največ aktivnosti je bilo namenjenih izboljšanju stanja mokrotnih travnikov na skupno 146 ha zemljišč, pri čemer so ukrepi obsegali predvsem prilagojeno košnjo in mulčenje travnikov ter odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin. Na travnikih, kjer živi barjanski okarček, je večkrat letno potekalo ročno odstranjevanje krhlike in zlate rozge ter urejanje mejic. Prav tako so bili travniki na območju ponovne naselitve barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost mozaično pokošeni. Z mozaično košnjo se namreč prepreči zaraščanje površin z lesno vegetacijo, hkrati pa se na nepokošenem delu travnika vsako leto ohrani del habitata za nadaljnji razvoj metuljev.

Zelo uspešna zadnja sezona doselitve barjanskega okarčka

V letu 2022 je bila v okviru projekta zaključena še zadnja, tretja sezona gojenja in doselitve barjanskega okarčka, ki se je izkazala za zelo uspešno, saj je bilo število prenesenih osebkov v naravo za 34 višje od zastavljenega cilja. V Naravni rezervat Iški morost je bilo prenesenih 132 osebkov, v izvorno populacijo na lokaciji Mostišče pa 22. V letu 2022 je bila stopnja uspešnosti izleganja metuljev 85 % in je bila višja kot v prvi in drugi sezoni gojenja osebkov. V letu 2022 je bila izdelana ocena velikosti izvorne in novo osnovane populacije. Na podlagi rezultatov terenskih popisov je bila populacija na Mostišču ocenjena na 311 samcev in 201 samic barjanskega okarčka. Vzpodbudni so tudi rezultati popisa velikosti novo osnovane populacija v Naravnem rezervatu Iški morost, ki je bila ocenjena na 133 osebkov.

Na Ljubljanskem barju našli puščavnika

Raziskovalci z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo  so v lanskem letu potrdili tudi uspešnost ponovne naselitve vrste na Ljubljanskem barju. Puščavnik je največja evropska vrsta minice in največji hrošč, ki živi v lesnem mulju dupel pri nas. Zaradi pomanjkanja starih dreves na Ljubljanskem barju so bili na območju Mestnega loga in Gmajnic v pomoč nameščeni posebni zaboji (gojilnice) iz hrastovega lesa, kamor je bilo v letih  2019 in 2020 v okviru projekta PoLJUBA naseljenih skupno 225 ličink, ki so izvirale iz bližnjih še ohranjenih populacij. Ena takih živi v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Lani so se v  nastavljene prestrezne pasti ujeli trije odrasli osebki, s čimer so potrdili uspešnost doselitve.

Pot med jelšami odpira svoja vrata letos poleti

Pripravljeno pa je tudi vse za pričetek del za vzpostavitev 3-kilometrske tematske poti na Rakovi jelši, v okviru katere bo postavljenih 8 interpretacijskih postaj, ki bodo ozaveščale o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti na Ljubljanskem barju. Nova Pot med jelšami, ki bi sicer morala svoje prve obiskovalce sprejeti konec  leta 2021, bo zaradi izrednih razmer v času pandemija covid-19 ter posledične rasti cen surovin v svoji končni podobi zaživela predvidoma to poletje.

 

O projektu PoLJUBA:

 Osrednji cilj projekta PoLJUBA je obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja – travnikov s prevladujočo stožko, nižinskih ekstenzivnih gojenih travnikov in bazičnih nizkih barij. Projektne aktivnosti so usmerjene tudi k varstvu ogroženih vrst, ki naseljujejo mokrotne habitate: orhideje Loeselove grezovke, metuljev strašničinega mravljiščarja in barjanskega okarčka, hrošča puščavnika, kačjega pastirja koščičnega škratca, dvoživke hribskega urha, edine slovenske avtohtone sladkovodne želve močvirske sklednice in kosca, travniške ptice selivke, za katero je Ljubljansko barje še do nedavnega predstavljalo najpomembnejše območje gnezdenja v vsej državi.

 Partnerji projekta so Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB), Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR).

 Štiriletni projekt v skupni vrednosti 4,12 milijona evrov je v 80 odstotkih sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostalih 20 odstotkov prispeva Republika Slovenija.

 

Barjanski okarček   foto: Ana Tratnik
Mozaična košnja   foto: Janez Šemrov
Modra stožka   foto: Brano Vreš