ljubljansko barje
SLO ENG  


Koledar dogodkov

Februar 2017
PTSČPSN
 
1 2345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728

Ljubljansko barje

Prav na pragu glavnega mesta, Ljubljane, le nekaj korakov od zadnjih mestnih ulic, se razprostira Ljubljansko barje. Močvirne ravnice zaznamuje neskončen mozaik travnikov, steljnikov, njiv, jarkov in mejic. Sem in tja silijo kvišku za alpsko deželo kar sramotno nizko zeleni osamelci. Skoraj obkroženo z avtocestami, barje v hitečemu popotniku ne vzbudi posebnega zanimanja. Le kaj je lahko posebnega v pokrajini, ki se dotika velemesta in ima za povrh ime, povezano s močvirjem? Toda kogar pot zanese v notranjost, bo prijetno presenečen. Kot da je črna barjanska zemlja posrkala mestni hrup in je trdovratna barjanska megla odčarala navzočnost človeka v teh krajih. Čeprav je Ljubljansko barje s svojimi neutrudnimi posegi soustvaril človek, oči radovedneža hitro pretenta neskončno zelenilo, njegova ušesa pa zapolnijo pesmi ptic, žuželk in žab. Kolesje vsakdanjika se ustavi. Ljubljansko barje se razprostira na okoli 160 kvadratnih km površine, medtem ko je kot krajinski park je zavarovanih 135 kvadratnih km.

Ljubljansko barje je zemljepisno ime za območje, ki leži med Ljubljano, Vrhniko, Krimom in Škofljico. Barje, z veliko začetnico, je skupno poimenovanje za območje Črna vas, Hauptmanca, Lipe, Ilovica in Ižanska cesta, torej za del Ljubljanskega barja, ki sedaj leži v Mestni občini Ljubljana. Barje, pisano z malo začetnico, pa v slovenskem jeziku označuje močvirnato območje z značilno floro in favno.


Narava je za oblikovanje kotline, katere del je Ljubljansko barje, potrebovala milijone let. Ker se razprostira na tektonsko aktivnem območju, pripisujemo nastanek barja pogrezanju matične kamnine. V udorino so se zlivale kraške podzemne vode in potoki, ki so s seboj prinašali prod in druge usedline. Reka Sava je nanašala velike količine proda, kar je povzročilo zajezitev Ljubljanice ob izlivu v Savo in poplavitev celotne barjanske kotline. Tisočletja rečnih nanosov so jezero počasi zasipavala, voda je odtekala, dokler se pred kakimi šest tisoč leti koliščarsko jezero ni osušilo in omogočilo nastanek velikega močvirja, pozneje pa nizkega in visokega barja.


Slovenski jezik pozna kar štiriindvajset izrazov, večino ljudskega porekla, za pojave v zvezi z zastajajočo vodo. Ljubljanski morost, močvir ali močvirje so bili uveljavljeni izrazi vse do 1880, ko Fran Levstik v poročilu o melioracijah prvič uporabi naziv Ljubljansko barje in se s tem, marketinško prav spretno, za vselej izogne med ljudmi skrajno nepriljubljenemu močvirju.