ljubljansko barje
SLO ENG  


Koledar dogodkov

Februar 2019
PTSČPSN
 
1 23
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728

Zakladi Ljubljanskega barja

Zelo redki so primeri na svetu, ko bi se na pragu glavnega mesta, dosegljivo peš, s kolesom ali z javnim prevozom, razprostiralo območje s tako bogato zgodovino, arheološko dediščino, etnološkimi posebnostmi in visoko ovrednoteno naravo. Na Ljubljanskem barju se ne le oddahnemo od mestnega vrveža, poletne sopare in meglenega smoga, Ljubljansko barje je muzej in učilnica na prostem.


SKRIVNOSTNA BARJANSKA TLA



Odgovor na vprašanje, zakaj je Ljubljansko barje danes takšno kot je, se skriva globoko pod zemljo v geološki zgodovini tega območja, ki jo lahko odkrivamo tudi v številnih kamnolomih na obrobju barjanske ravnice (najbolj zanimiv za obisk je Kuclerjev kamnolom) in redkih ostankih barja (Kozlerjeva gošča, Mali blatec/ Mali plac, Goriški mah). Barjansko podzemlje je zelo zapleteno in živo, a le človek zmore biti tako domišljav, da vedno znova posega vanj v želji, da bi ga naredil bolj koristnega.


POSEGI ČLOVEKA

Od Rimljanov dalje človek skupaj z naravo oblikuje podobo Ljubljanskega barja. Suha rečna struga med Podpečjo in Notranjimi Goricami že dolga leta odpira vprašanje njenega nastanka tako med znanstveniki kot laiki. Če v rimskih časih govorimo še o manjših posegih v barjansko ravnico, je v 18. stolejtu Ljubljansko barje priča načrtnemu izsuševanju. Prvotno kmetovanje na Barju je kmalu zamenjalo izkopavanje šote, "črnega barjanskega zlata". Po koncu šotne industrije so se domačini izselili ali pa vrnili h kmetovanju. Od 18. do 20. stoletja je človek s svojimi posegi na Ljubljanskem barju soustvarjal barjansko pokrajino in jo na nek način celo bogatil. S košnjo mokrotnih travnikov so kmetje preprečili zaraščanje površin z gozdom in omogočili naselitev izredno pestrega travniškega rastlinstva in živalstva. Z nastopom intenzivnega kmetijstva in urbanizacije pa človek vse bolj siromaši pisan barjanski mozaik travnikov, gozdov ter vodotokov in ogroža zaloge pitne vode ter kakovostne prsti. V želji po ohranitvi narave in pokrajine Ljubljanskega barja je bilo leta 2008 to območje zavarovano kot krajinski park.

BOGASTVO NARAVE


            

     
Ljubljansko barje nam svoj največji zaklad ponuja povsem na dlani. Barjanski mozaik travnikov, njiv, gozdičev in vodotokov pestuje v svojem naročju izjemno paleto rastlinskih in živalskih vrst, ki so v sodobni Evropi že prava redkost. Puhaste munce, divje orhideje, pisane metulje in ubrane pevce lahko opazujemo na Koščevi in Bevški učni poti. Številnim kraškim izvirom reke Ljubljanice lahko sledimo vse tja od Vrhnike do Bistre: Močilnik, Retovje, Bistra. Poleg izvirov na kraškem robu Ljubljanskega barja naletimo tudi na najmanjše kraško polje v Sloveniji, Ponikve, in na eno najglobjih kraških jezer pri nas, Podpeško jezero.


KULTURNA DEDIŠČINA

Nekje na poti časa se v sožitju snideta človek in narava.

FHDF
 Ilustracija: Igor Rehar

Prvi naseljenci - neandertalci: 40 tisoč let stara najdba - lesena puščična ost (Mestni muzej Ljubljana)

Prvi stalni naseljenci - koliščarji: UNESCO Seznam svetovne kulturne dediščine, najstarejše leseno kolo

Naselja na obrobju: gradišča, barjanska ravnica dobi značaj ritualne pokrajine

Rimljani: lapidarij v Iški vasi, Stara struga Ljubljanice, rimska cesta, rimski ladji (Lipe, Sinja Gorica) ...

Po sledeh železne ceste: stari trasi Brezovica-Vrhnika, Preserje-Borovnica

Po sedeh romarjev: Žalostnogorska romarska pot, Jakobova pot

Plečnikova dediščina: Cerkev svetega Mihaela v Črni vasi

Mlini