ljubljansko barje
SLO ENG  


Koledar dogodkov

Februar 2019
PTSČPSN
 
1 23
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728

Kolesarske povezave po občini Ig

 

Kolo, dobra volja in cesta
Kolesarski šport postaja vse bolj priljubljena oblika rekreacije, saj ne potrebuješ veliko - kolo, dobro voljo in ceste, ki jih ne manjka, njihova uporaba pa je brezplačna. Na kolo se lahko odpraviš izpred svojega praga, kolesariš lahko pol ure ali cel dan - vse je odvisno le od tebe. In ko si utrujen, enostavno sestopiš s kolesa in počivaš. Na področju Občine Ig je obilo možnosti za kolesarjenje, in to prav vseh težavnostnih stopenj - od kratkega potepa po ravnem Ljubljanskem barju do vzpona na Krim po gozdarskih poteh. Če dodamo še sosednje občine, kot so Škofljica, Ljubljana in Brezovica, se nam odpre toliko različnih možnosti, da se lahko vsako nedeljo peljemo po drugi poti in težavnost prilagajamo vremenu, počutju, času, ki ga imamo na voljo, in naši telesni pripravljenosti.

Ravninske možnosti obsegajo naslednje poti (izhodišče Ig, seveda pa lahko začnemo in končamo na poljubnem mestu):

a) Ig-Staje-Iška vas-Strahomer- Vrbljene-Tomišelj-Brest- Matena-Iška Loka-Ig;
b) Ig-Staje-Iška vas-Iška-Iški vintgar;
c) Ig-Iška Loka-Ižanka-Parti-Ig;
d) Ig-Mah-Grmez-Hauptmanca- čez Ižanko-Matena-Ig;
e) Ig-Brest-Tomišelj-Podkraj- Črna vas-Matena-Ig;
f) Ig-Brest-Podpeč (lahko nadaljujemo preko Črne vasi ali pa do Borovnice, Notranjih Goric in podobno po Barju) in nazaj na Ig;
g) Ig-Kremenica (Draga)- Gauge-Želimlje in še naprej po dolini in nato nazaj.

Kolesarske poti z vzponi pa gredo v naslednje smeri:
a) Ig-Golo-Kurešček-Zapotok;
b) Ig-Sarsko-Klada-od tod se lahko spustimo v Želimlje ali pa nadaljujemo na Golo;
c) Ig-Gornji Ig-Krim-od tod lahko nadaljujemo na Rakitno;
d) Ig-Želimlje-od tod lahko nadaljujemo na Turjak, preko Četeža na Zapotok ali preko Javornika in Osolnika do
Roba, končamo z vzponom na Zapotok ter se spustimo na Ig;
e) ena najlepših in najdaljših krožnih tur pa je Ig-Podpeč- Rakitna-Sv. Vid-Ravnik- (možne so razne dodatne variante po Bloški planoti)- Lužarji-Rob-Zapotok-Ig.

Varnost na prvem mestu

- uporabljajte popolnoma brezhibna kolesa; 
- na glavi imejte čelado - ta je zagotovo trša od vaše glave;
- primerno se oblecite in imejte s seboj še dodatno vetrovko, ki bo dobrodošla posebej pri spustu, ki ponavadi sledi vzponu;
- vse obleke naj bodo čim bolj živih barv, da ste na cesti opazni;
- s seboj imejte dovolj pijače (ob nedeljah so lokalne trgovine zaprte!) in nekaj enegetsko bogatega (čokolada, suho sadje, razne energetske ploščice ...);
- mobilni telefon, nekaj denarja, osebni dokument, mogoče rezervna zračnica in nekaj orodja ter tlačilka za zrak tudi sodijo v obvezno opremo;
- zemljevid Občine Ig lahko kupite na občini v času uradnih ur, z njim boste laže raziskovali skrite kotičke; izletniško karto Ljubljanskega barja pa lahko brezplačno naročite na info@ljubljanskobarje.si.
- po brezpotjih ne vozite sami, tako da bo lahko v primeru nesreče nekdo obvestil reševalce;
- po brezpotjih Krima in Mokerca obstaja majhna možnost srečanja z medvedom;
- izogibajte se najbolj prometnim cestam, predvsem je tu mišljena Ižanska cesta. Če je vaše izhodišče Ljubljana, lahko pridete na Ig preko Hauptmance in Maha ali preko Matene;
- ne precenjujte se in primerno razporedite moči - računajte na to, da se morate vedno vrniti domov ali do avtomobila;
- odmerite si pravo mero počitka in vzemite si dovolj časa;
- ne pijte alkoholnih pijač;
- v najhujši poletni vročini ostanite raje v senci;
- kolesarjenje v družbi je bolj prijetno in tudi manj naporno, saj je vožnja v zavetrju lažja. Pri tem pa ne vozite vzporedno, avtomobilisti za to nimajo razumevanja in hitro se lahko zgodi nesreča;
- upoštevajte vse prometne predpise, saj veljajo tudi za vas.

 
Kot kolesar se na cesti seveda ne moreš izogniti srečanjem z avtomobili. Zelo hitro spoznaš voznika, ki je tudi sam kolesar, saj pred srečanjem zmanjša hitrost, prehiti te zelo na široko, ne trobi, na makadamu ne dviga oblakov prahu ... Opozoriti moramo vse voznike, da smo kolesarji enakovredni udeleženci v prometu, in to morajo upoštevati pri srečevanjih s kolesarji, poleg tega pa je obzirnost lepa čednost.

 

 Avtomobilisti naj torej:

- prehitevajo kolesarje le tedaj, ko ni nasproti vozečih vozil;
- prehitevajo dovolj na široko, saj lahko kolesarja avto prestraši ali pa piš vetra prestavi in nesreča je tu. Predvsem pri otrocih in starejših kolesarjih morajo upoštevati možnost, da nenadoma zavijejo iz svoje smeri;
- na makadamu upočasnijo hitrost pri srečevanju s kolesarjem in s tem zmanjšajo dvigovanje prahu;
- ne trobijo ali drugače plašijo kolesarjev;
- kolesarju v nesreči ponudijo pomoč.

 

V nadaljevanju preberite podrobnejše opise predlaganih poti.
 

Ravninske povezave


Ig-Staje-Iška vas-Strahomer- Vrbljene-Tomišelj-Brest- Matena-Iška Loka-Ig
Med najbolj enostavne kolesarske poti sodijo lepe asfaltirane poti, ki povezujejo vasi Ig, Staje, Iško vas, Strahomer, Vrbljene, Tomišelj, Brest, Mateno in Iško vas. Posebnih opisov ne potrebujejo, katere vasi boste prekolesarili, pa je odvisno od časa, ki ga imate na voljo. Skupna dolžina opisanega kroga je približno 20 km, višinska razlika pa le nekaj metrov. Če ni hujšega vetra, je pot zelo enostavna. Pot lahko krajšate na razne načine - v Stajah lahko greste naravnost v Vrbljene ali pa že na Igu krenete proti Brestu. Med potjo si
lahko v Stajah ogledate še stari rimski nagrobni spomenik Stari dedec, v Iški vasi rimske nagrobne spomenike v cerkvi sv. Mihaela, Vrbljene ima zelo lep hipodrom in topler, v Tomišlju je vredna ogleda romarska cerkev Device Marije sv. Rožnega venca, v Mateni pa je poleg cerkve spominska plošča znanega Ižanca organista Franca Kramarja.

Ig-Staje-Iška vas-Iška-Iški Vintgar
Pot od Iga do doma v Iškem Vintgarju je dolga približno 9 km in ima 70 m skupnega vzpona, ki pa je tako položen, da ga praktično ne opazimo. Pot je asfaltirana in ob vikendih še kar prometna. Od doma v Iškem Vintgarju pelje do Grabljic široka pešpot, ki pa za kolesarje ni primerna. Če vam je pot prekratka, se lahko vračate po zgoraj opisani cesti .

Ig-Iška Loka-Ižanka-Parti-Ig
V Iški Loki se lahko usmerimo proti Ižanski cesti, ki jo prečkamo približno na sredini Ljubljanskega barja. Nato se podamo po makadamski poti nazaj proti Igu. Žal je ta del poti na novo nasut z zelo grobim peskom in primeren predvsem za gorska kolesa s širokimi pnevmatikami. Od Iga preko Iške Loke in nazaj je približno 10 km. Spomladi pogosto ob poti vidimo velikega škurha z značilnim dolgim, ukrivljenim kljunom.

Ig-Mah-Grmez- Hauptmanca-Matena-Ig
Z Iga se lahko odpravimo do Maha po dveh poteh - ali zavijemo na makadamsko pot približno nasproti bencinske črpalke ali pa gremo po cesti proti Škofljici in na koncu asfalta zavijemo levo. Na Mahu je vrtina, iz katere teče pitna voda, ki nikoli ne presahne. Blizu Maha bomo spomladi naleteli na cela polja močvirskega tulipana, ki pa si ga bomo le ogledali, saj je nabiranje prepovedano. Od Maha imamo na voljo tri poti proti severu. Leva pot ne vodi nikamor, saj se konča sredi travnikov. Desna gre proti Babni gorici (že zapusti občino Ig), srednja pa proti Lavrici. Na koncu zavijemo levo in se mimo Grmeza (še en osamelec na barju) podamo preko Hauptmance do Ižanke. Ižanko prečkamo in se peljemo proti Mateni, od tam pa nazaj na Ig. Makadam od Maha do Ižanke je dokaj dobro vzdrževan in za vožnjo je treking ali mestno kolo povsem primerno. Skupna dolžina poti je približno 20 km.

Ig-Brest-Podpeč (lahko nadaljujemo preko Črne vasi ali pa do Borovnice, Notranjih goric in podobno) in nazaj na Ig
Z Iga se lahko odpravimo skozi Brest, Tomišelj in Podkraj tudi dalje proti Podpeči (približno 10 km), od tu pa nas lahko vodijo razne poti po zahodnem delu barja ali obronkih. Cesta proti Borovnici je dokaj prometna, če krenemo proti Vnanjim Goricam, prečkamo nekdanjo strugo Ljubljanice izpred rimskih časov in regulacije. Pot lahko nadaljujemo po drugi strani barja do Vrhnike in se vračamo preko Bistre in Borovnice. Vse te poti so bolj prometne. Iz Podpeči se lahko vračamo preko Črne vasi. Da se izognemo delu Ižanke, zavijemo v Črni vasi desno (en na makadam in se peljemo nekaj sto metrov do poti, ki je vzporedna črnovaški cesti in nas pripelje levo do Ižanke, desno pa po kolovozih v Brest. Če zavijemo levo, pridemo do Ižanke, se peljemo po njej nekaj sto metrov do zadnjih hiš, od tam pa lahko gremo ali desno proti Mateni ali pa levo preko Hauptmance, mimo Grmeza in preko Maha nazaj na Ig. Pot Ig- Podpeč-Črna vas-Hauptmanca- Mah-Ig je dolga približno 35 km.

Ig-Brest-ob Iški-Lipe- Podkraj-Tomišelj-Ig
Z Iga se proti zahodu peljemo skozi Brest proti Tomišlju. Med obema vasema se podamo desno ob Iški po makadamu do ceste, ki povezuje Črno vas in Podpeč. Na koncu zavijemo levo in čez približno kilometer nas kažipot usmeri zopet levo po asfaltni cesti proti Podkraju, od koder se lahko vračamo nazaj na Ig po raznih poteh, ki so opisane že zgoraj. Najkrajša možnost (vračamo se preko Bresta na Ig) je dolga 19 km, če pa krenemo v Tomišlju desno proti Strahomeru in Iški ali v Brestu levo preko Iške Loke, se podaljša za nekaj kilometrov. Višinske razlike ni, edini makadam, ki pa je zelo dobro vzdrževan, je ob Iški. Pogled na Iško pa na več krajih motijo smeti, ki ležijo v reki ali na njenih bregovih.

Ig-Kremenica (Draga)- Gauge-Želimlje-po dolini Želimeljščice do Podturjaka s povratkom po isti cesti
Z Iga lahko krenemo tudi proti vzhodu in tudi tu imamo na voljo še nekaj pretežno ravninskih poti. Peljemo se mimo Kremenice (vzpona je le nekaj metrov) do Pijave Gorice (malo pred hišami prečkamo Želimeljščico), od tu pa lahko krenemo levo in na vznožju vzpona zavijemo levo na makadam in naprej proti škofljiški cesti, po kateri se vrnemo na Ig ali pa krenemo desno po asfaltu proti Želimljam, kamor prispemo po približno 5 km lepe in ne preveč prometne ceste. Pot lahko nadaljujemo po dolini proti Podrebri
in Podturjaku, ki leži približno 50 m više od Iga. Asfalt se kmalu za Želimljami konča, makadam je dobro vzdrževan. Od Podturjaka naprej se začnejo vzponi. Vse opisane poti so ravninske, primerne tudi za neizkušene kolesarje in tiste brez kondicije. Edini >sovražnik< na poti je lahko veter, brez katerega na barju skoraj ne gre. V vetru je nekoliko lažje, če vozimo v strnjeni skupini in tako prvi dela zavetrje ostalim.
 

Zahtevnejše gorske povezave



Ig-Škrilje-Golo-Kurešček - 833 m nadmorske višine (12 km v eno smer in 540 m višinske razlike)
Pred vzponom se najprej dobro ogrejemo. Z Iga se vzpnemo po cesti proti Kureščku mimo Škrilj in Golega. Lepa in široka asfaltna cesta ima le to napako, da je malce preveč prometna, zato pazljivost tako kolesarjev kot avtomobilistov ne bo odveč. Vzpon je različno strm, še najhuje je takoj na Igu in blizu trgovine na Golem. Na Golem nadaljujemo pot proti Zapotoku in zavijemo levo proti Kureščku. Cesta je asfaltirana prav do doma na Kureščku, možen pa je vzpon vse do cerkvice, vendar pazite, da ne motite obiskovalcev. Zadnji metri so zelo strmi. Na Golem se lahko podamo tudi levo na staro cesto proti Kureščku, kjer je prepovedan promet za motorna vozila in moramo paziti na sprehajalce! Povratek je možen po isti poti ali pa po vzporednih poteh, ki so opisane spodaj. Velik del poti poteka po soncu!

Ig-Sarsko-Klada-Želimlje- Ig (14 km in 250 m višinske razlike)
Lažja pot za primer, ko imate na voljo le dobro uro časa, nas pelje z Iga proti Kremenici in Dragi, na vrhu klančka pred >gaugami < zavijemo desno skozi gozd do Sarskega. Zadnji metri pred jaso in pa pot skozi vas so najbolj strmi. Sledi kratek spust in nato še vzpon do Klade. V Kladi zavijemo levo in se vzpnemo še nekaj metrov, dokler ne pridemo do križišča, kjer nas pot proti Želimljam vodi levo po strmem klancu navzdol mimo Tišlerja do Želimelj in potem po dolini do Pijave Gorice in preko >gaug< do Iga. Pot je zelo senčna.

Ig - Sarsko - Klada - Golo - Ig (14 km in 350 m višinske razlike)
Nekoliko več truda bo potrebno, če sledite prej opisani poti preko Sarskega in Klade do križišča, kjer gremo namesto levo proti Želimljam kar naravnost proti Golemu. Tudi ta pot je v celoti asfaltirana in malce pred šolo na Golem je najhujši vzpon, kjer naj vam ne bo nerodno kakšen meter prepešačiti ob kolesu. Od šole se vzpnemo še v vas in se pri trgovini priključimo na glavno cesto, ki pelje z Iga na Kurešček. Pri šoli se lahko podamo tudi na kratek vzpon do cerkve sv. Marjete ali pa na Selnik.

Ig-Iška vas-Gornji Ig-Krim(1109 nm)(20 km v eno smer in 820 m višinske razlike)
Tako kot ima vsaka pomembna kolesarska dirka svojo kraljevo etapo z najhujšim vzponom, imamo tudi pri nas vzpon na Krim, ki je visok kar 1109 m. Z Iga se peljemo skozi Iško vas proti Iškemu Vintgarju in nekje na sredi med Iško vasjo in Iško v križišču zavijemo desno. Nekaj kilometrov makadamske, dokaj dobro vzdrževane ceste nas pelje proti Gornjemu Igu. Že na tretjini poti se prične asfaltna cesta in po prijetni senci smo kmalu v vasici (nadmorska višina okoli 620 m). Hujšega vzpona ni, seveda pa moramo moči primerno razporediti, saj je pot do Krima še dolga. Pri spomeniku padlim borcem se lahko kratko odpočijemo, nakar po makadamski poti nadaljujemo vzpon po cesti, ki vodi proti Rakitni. Na nadmorski višini cca 920 m se desno odcepi pot na Kurešček. Od tu naprej je makadamska cesta v slabšem stanju in pri povratku moramo paziti, da nam kamni na cesti ne poškodujejo zračnice. Prvi del poti je bolj strm, nato se nadaljuje bolj položno, tik pred ciljem pa se strmina veča in doseže največji vzpon zadnje metre pred domom. V domu lahko kupimo okrepčilo ter uživamo v razgledu. Vračamo se lahko čez Rakitno ali pa po isti poti.

Ig-Rakitna-Krim (25 km v eno smer in 840 m višinske razlike)
Druga možnost za vzpon na Krim je preko Rakitne. Asfaltna, delno že poškodovana pot nas najprej vodi do Podpeči (cca 10 km), nato pa gremo do Preserja. Prvi vzpon iz Podpeči odsvetujem, ker je zelo strm, razen če niste res dobro telesno pripravljeni, zato se podamo skozi Kamnik pod Krimom do Preserja, od koder nas asfaltna pot vodi mimo malega presihajočega jezera ( uvala Ponikve) in preko Gornje Brezovice do Rakitne (809 m nadmorske višine). Na vrhu klanca tik pred Rakitno je odcep levo, ki nas vodi proti Gornjemu Igu. Najvišja točka je 950 m visoko in kmalu po začetku spusta pridemo do odcepa za Krim, pot od tu do Krima pa smo že opisali. Hujše strmine na poti ni, najbolj strm del je kmalu za Gornjo Brezovico, seveda pa se pot ves čas vzpenja in med vožnjo ne moremo nič počivati. Asfaltna pot od Preserja do Rakitne je poligon za motoriste, ki tu po ovinkih neusmiljeno priganjajo svoje jeklene konjičke, zato dodatna previdnost ni odveč. Vmes se lahko zapeljemo tudi v vas Rakitno in do jezera, kjer se lahko odpočijemo in okrepčamo.

Ig-Želimlje-Četež-Zapotok- Kurešček-Ig (30 km in 550 m višinske razlike)
Na Kurešček lahko pridemo tudi z >zadnje< strani. Z Iga gremo mimo >gaug< do Pijave Gorice, kjer zavijemo desno in nadaljujemo pot po dolini Želimeljščice mimo Želimelj, kjer se kmalu konča asfalt, in skozi Podturjak, kjer se asfalt spet začne. Kmalu nas odcep desno pelje skozi Četež in do Zapotoka. Na tem delu je nekaj strmih vzponov. Iz Zapotoka se peljemo po glavni cesti proti Igu ter se vmes lahko odločimo za skok na Kurešček. Druga, nekoliko daljša možnost pa je vzpon (kratek, zelo strm vzpon po makadamu) na Škamevec in Javornik namesto vzpona na Četež. Od tam pelje pot mimo Velikega Osredka navzdol do Roba, od tam pa se vzpnemo proti Zapotoku. Nekatere od opisanih poti lahko kombiniramo, saj gre v bistvu le za dva hriba, na katera vodi več poti - Krim in Kurešček. Še enkrat opozarjamo na dobro pripravljenosti, primerno opremo ter zadostno količino tekočine in kakšno energetsko tablico. In seveda primeren zemljevid!