ljubljansko barje
SLO ENG  

Poslanstvo JZ KP Ljubljansko barje

Krajinski park Ljubljansko barje (v nadaljnjem besedilu: KP Ljubljansko barje) je bil ustanovljen z Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Ur.l.RS, št. 112/2008) s ciljem, da se zavarujejo naravne vrednote, ohrani biotska raznovrstnost in ohranja ter krepi krajinska pestrost. Temeljni namen ustanovitve KP Ljubljansko barje je vzpostavitev modernega zavarovanega območja narave, v katerem se ohranja narava in značilna krajina ter v katerem bodo prebivalci dobili nove razvojne priložnosti, obiskovalci pa se bodo v njem dobro počutili.
Območje KP Ljubljansko barje obsega največje območje mokrotnih travišč s sistemom mejic in gozdnih, grmiščnih ter vodnih površin v Sloveniji. To območje je izjemno zaradi velikega števila naravnih vrednot, naravnih spomenikov, naravnih rezervatov in prisotnosti mnogih ogroženih ter mednarodno varovanih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov ter kot območje številnih krajinskih kulturnih vrednot, ki so rezultat dolgotrajnega sožitja človeka in narave.
Uredba o KP Ljubljansko barje določa ključne varstvene cilje, ki so: ohranitev naravnih vrednot, posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000) in biotske raznovrstnosti, ohranitev ugodnega stanja ogroženih in mednarodno varovanih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, najmanj obstoječega obsega in kakovosti habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju in ohranitev krajine z mozaično razporejenostjo krajinskih struktur.

Za izvajanje javne službe upravljanja krajinskega parka je Vlada RS julija 2009 s Sklepom o ustanovitvi javnega zavoda KP Ljubljansko barje (Ur.l.RS, št. 55/2009) ustanovila Javni zavod KP Ljubljansko barje. Na podlagi uredbe in sklepa se v krajinskem parku prvenstveno izvajajo naslednje naravovarstvene naloge:

  • skrb za ohranjanje in vzpostavljanje rabe zemljišč, izvajanja dejavnosti in posegov v prostor, ki varujejo naravne vrednote, ohranjajo biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost;
  • ohranjanje in vzpostavljanje stanja v prostoru, ki zagotavlja ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst;
  • ohranjanje za krajinski park značilne mozaične krajine;
  • usmerjanje vzdrževanja mreže melioracijskih jarkov;
  • preprečevanje širjenja tujerodnih, še zlasti invazivnih rastlinskih in živalskih vrst;
  • izvajanje ukrepov varstva rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov;
  • druge naloge, ki varujejo naravne vrednote in ohranjajo biotsko raznovrstnost ter krajinsko pestrost v skladu z načrtom upravljanja.