ljubljansko barje
SLO ENG  


Koledar dogodkov

November 2018
PTSČPSN
 
1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930

Razstava Velikanska najdba - Prva odkritja kolišč na Ljubljanskem barju

“Na ljubljanskem močvirji je našel posestnik gospod Peruci za znanost prezanimive sledove iz predhistoričnih časov stavljena človeških stanovanj na koleh in sredi voda, tako zvane “pfalbauten”. Uže se dalje koplje. Več o tem prihodnjič.”

Takole je novico o odkritju kolišč pri Igu z naslovom Velikanska najdba objavil časopis Slovenski narod 28. julija 1875. Letos praznujemo140. obletnico dogodka, ki je Ljubljansko barje za nekaj let postavilo v središče zanimanja domače in tuje javnosti.

Ob jubileju smo v Krajinskem parku Ljubljansko barje pripravili razstavo o dediščini Ižanskih kolišč, ki jih je tedanji vodja Deželnega muzeja Kranjske Karl Deschmann (Dragotin Dežman) v neposredni bližini Iga prvi izkopaval.

 

Razstava predstavlja Dežmanov prispevek k razumevanju dediščine kolišč in njihov pomen za današnji čas.

(PDF razstave)

Odkritju je sledil izreden odziv javnosti po celotni Avstro-Ogrski in tudi širše, ki traja vse do danes, saj so kolišča na Igu razglašena za spomenik državnega pomena in so vpisana na UNESCO-ov Seznam svetovne dediščine.

 

Današnji pogled na območje kolišč pri Igu (foto: D. Veranič)

 

Ižanska ali Dežmanova kolišča so del 111 prazgodovinskih kolišč okoli Alp, ki so od leta 2011 vpisana na UNESCO-ov Seznam svetovne dediščine. Ostaline prazgodovinskih naselij so najpomembnejši arheološki vir za raziskovanje zgodnjih agrarnih družb v Evropi. Najdbe nudijo podroben vpogled v življenje prazgodovinske Evrope od leta 5000 do 500 pr. n. št. V času kolišč je prišlo do nekaj odkritij in napredka v družbi, ki so tako brezčasna, da se zdijo samoumevna. Ena izmed njih je keramika, najbolj pa so znane prev okrašene posode z dežmanovih kolišč.

Na razstavi bodo poleg arhivskih in današnjih podob Barja, na ogled in otip dostopne tudi replike koliščarskih predmetov, maketa Ljubljanskega barja ter vsebine nadgrajene resničnosti.

Pri pripravi razstave so sodelovali Narodni muzej Slovenije, Mestni muzej Ljubljana ter ZRC SAZU Inštitut za arheologijo. Razstavo so omogočili Ministrstvo za kulturo, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO ter občina Ig.